Site icon Vipavska.eu

Dr. Aleš Štrancar: Podjetniki v naši državi nimamo nobene besede

Visokotehnološko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine je širši javnosti najprej postalo poznano kot regionalna gazela, kasneje pa po trdi sodni bitki z nekdanjim večinskim avstrijskim lastnikom, ki je družbo hotel poriniti v stečaj, kljub temu da je poslovala odlično in se izredno uspešno rešila iz težav.

Podjetje je iz sodnih bojev izšlo kot zmagovalec in lani dobilo povsem novo lastniško strukturo, medtem ko je avstrijski lastnik pristal v stečaju. Da bi osvetlili zgodbo družbe, ki ponuja izjemno dovršene in specializirane biotehnološke produkte, ter njihove izkušnje s podjetniškim okoljem v Sloveniji, Avstriji, ZDA in drugod, smo za intervju prosili direktorja, dr. Aleša Štrancarja.

Vaše podjetje se je uspešno rešilo iz prisilne poravnave in posluje odlično. V preteklosti so vas že označevali za gazelo oz. vzorčen primer uspeha. Lahko na kratko predstavite BIA Separations in njegovo formulo uspeha v preteklosti in danes?

Podjetje od vsega začetka deluje na področju genske terapije, tehnike zdravljenja, ki se v svetu zadnjih 30 let intenzivno razvija (to za slovensko farmacevtsko industrijo ne velja). Naš cilj je razvoj in trženje produktov, ki se uporabljajo za industrijsko čiščenje zdravil in učinkovin, ki popravljajo okvarjene genske zapise v človeškem organizmu. Pri proizvodnji teh učinkovin – kot pri večini zdravil – se namreč uporabljajo sistemi, ki so sami po sebi lahko zelo nevarni, zato je velik tehnološki izziv maksimalno odstraniti nečistoče oz. neželene stranske produkte.

Genska terapija dejansko pomeni povsem nov pristop k zdravljenju mnogih bolezni. Za razliko od prejšnjih pristopov, ki se večinoma ukvarjajo s posledicami bolezni, namreč neposredno nagovarja sam vzrok bolezni, v tem primeru okvarjen ali slabo delujoč gen. Ta terapija ima zelo velik potencial, npr. pri popolnem odpravljanju slepote, gluhote, zdravljenju raka, hemofilije, celiakije, različnih mišičnih distrofij itd. – mnogih bolezni, ki so drugače usodne, mnoge smrtne. Ena naših strank je npr. podjetje AveXis-Novartis, ki je razvilo produkt, ki popolnoma ozdravi dojenčke z mišično distrofijo vrste SMA tip 1, ki bi sicer umrli do 2. leta starosti. Kljub temu da se trenutno stroški teh terapij večinoma merijo v milijonih evrov na bolnika, je potrebno upoštevati, da je tehnologija še v fazi razvoja ter da hkrati do podobnih številk pridemo, ko seštejemo stroške dolgoletnega tradicionalnega zdravljenja mnogih bolezni.

Res pa je, da je razvoj tehnologij v genski terapiji izjemno zahteven in dolgotrajen, tudi z 20- do 25-letnimi testiranji oz. kliničnimi študijami. To pomeni, da zahteva zelo dolgoročno investiranje, a obeta eksponentno rast v prihodnjih desetletjih. Naša prodaja je vezana na te cikle, kar pomeni, da moramo za prodajni uspeh na posameznem projektu čakati 20-25 let.

Leta 1998, ko smo postavili podjetje, smo tako tu videli velik ekonomski potencial in nezapolnjeno tržno nišo, hkrati pa tudi profesionalni in družbeni izziv. Danes je naše podjetje izjemno tehnološko dovršeno in specializirano za dobavo sistemov za čiščenje tovrstnih učinkovin. Tem sistemom poenostavljeno pravimo inteligentni filtri, pri katerih smo trenutno dejansko edini ponudnik na svetu.

V zadnjih meseceih ste se večkrat oglasili v zvezi s politiko. Se je okolje za gospodarstvo z novo vlado kaj izboljšalo?

Kar se mene tiče, to ni ne leva, ne desna vlada. Gre za vlado katere edini cilj je obramba privilegijev mafijskih združb. Gre za vlado pod katero se bo še bolj molzlo tiste, ki delamo in ustvarjamo na račun tistih, ki neposredno ali posredno kradejo. Gre za vlado v kateri se bo kaos v zdravstvu še povečal, s ciljem pobiti čim več mladih upokojencev, da se reši pokojninska blagajna. Pritisk Soros-a na Bruselj je na tem področju izjemno hud saj imajo Soros in podobni ogromno svojega denarja v pokojninskih skladih.

Kaj pa v vaši rodni Ajdovščini? Tudi tu je občino prevzela SD. Kaj se je zgodilo v zadnjih letih?

Tu sta občino prevzeli SD in SDS! Model, ki je po Sloveniji vedno bolj viden, in tudi zelo brutalen. Naj spomnim samo naveze Jankovića in grosupeljskega SDS župana, ki zatirata privatno iniciativo na račun Ljubljanskih lekarn, in takih primerov lokalnih »združb« je še veliko.

Na volitvah tokrat nastapajo samo trije kandidati. Kaj se vam zdi?

Da se v Sloveniji iz politike umikajo vsi, ki imajo še vsaj delček poštenja. Za tako stanje pa so krivi predvsem mediji, posredno ali neposredno pod diktatom Soros-a, ki skoraj vsi služijo pranju možganov in zatiranju resnice. Kandidat z jasnim programom kako zadeve izboljšati zato nima nikakršnih možnosti izvolitve. Mediji mu bodo nemudoma prilepili etiketo, in pogovora o programih ne bo. Dokler bodo volivci kupovali časopise in plačevali RTV naročnino sprememb ne bo.

Med prisilno poravnavo ste se znašli pod pritiskom avstrijskega lastnika, ki je skušal ajdovsko družbo spraviti v stečaj. Lahko poveste kaj več; kakšni so bili motivi, da spodnesejo dobro poslujočo družbo?

Prisilna poravnava je bila predvsem posledica okoli 3,5 milijona evrov dolga s strani našega tedanjega večinskega lastnika BIA Separations GmbH iz Avstrije, ki je nastal zaradi neplačevanja produktov in projektov, ki smo jih prodajali oz. izvajali preko in za njih. Avstrijski BIA Separations GmbH je imel to nesrečo, da je eden od njegovih investitorjev očitno želel podjetje izkoriščati za pranje denarja. Podjetje je tako pred nekaj leti šlo v stečaj, kar je bil očitno tudi namen te združbe, saj je verjetno želela zakriti sledove svojega početja.

Tudi avstrijsko družbo bi se namreč dalo rešiti, tako kot slovensko, a to prisilnemu upravitelju in omenjenemu investitorju več kot očitno ni odgovarjalo. Povezave teh kriminalnih združb včasih sežejo zelo visoko. Ko sem bil sam udeležen v sodnih insolventnih postopkih v Avstriji, mi je denimo sodnica na obravnavi grozila in izsiljevala, da me bo zaprla skupaj z begunci in migranti, če ne bom sledil »nespamentnim« zahtevam prisilnega upravitelja. Ne samo, da bi bil za povzročeno škodo zaradi njegovih dejanj soodgovoren, tudi zakon bi s tem kršil. Sodnica me je torej hotela prisiliti, da kršim insolventno zakonodajo. Nato je prisilni upravitelj avstrijsko podjetje brez moje vednosti poslal v stečaj, sam pa sem nato dobil ponudbo podkupnine, zatem pa tudi grožnje in kazenske ovadbe. Poleg tega sem pri avstrijskem notarju v podpis dobil dokument v angleščini, ki naj bi bil po zagotovilih tedanjega odvetnika podjetja ekvivalenten nemškemu izvirniku, za kar se je izkazalo, da sploh ne drži. Ko sem nato takšno kršitev zakona želel prijaviti, mi je bilo dano vedeti, da se ne bozgodilo nič. Prav tako noben drug odvetnik ni hotel prevzeti primera ter tega odvetnika v imenu podjetja tožiti. Vrana vrani…

V postopku sem se tako počutil popolnoma nemočnega; zamenjal sem kar štiri odvetnike. Z velikim razočaranjem sem spoznaval, da v današnjem svetu »resnica« podpovprečnih in velikokrat nepoštenih odvetnikov štejejo več kot dejstva na papirju. Žal se tudi mnoga druga družbena razmerja v zadnjih desetletjih rapidno kvarijo in rušijo.

Globalizacija, ki jo večinoma vodijo finančne združbe ter kapitalski centri, in ne formalna oblast, tu terja visok davek; centri finančne moči uveljavljajo svojo voljo in interese za praktično vsako ceno. Politika je postala zgolj farsa in »reality show« za množice. Te finančne multinacionalke svoje interese izvajajo pretežno v navezi s s srankami levih polov, posebno s strankami skrajne levice. Moram pa poudariti, da je ta zgodba in takratno dogajanje dejansko okrepilo mojo vero v končno zmago dobrega nad zlim. Ravno v tistem času, ko bili pritiski in izsiljevanja najhujši, so namreč prišli posli, ki jih sploh nismo pričakovali – praktično vse, česar smo se lotili, nam je uspelo, kljub temu da je bilo podjetje dejansko v obupni situaciji, imelo blokirane račune, bilo napadeno s strani državnih birokratov itd. Uspešna prisilna poravnava je dejansko zgolj in samo Božje delo preko naših rok.

Kakšne izkušnje imate sicer pri poslovanju z avstrijskimi podjetji in kaj lahko poveste o tamkajšnjem podjetniškem okolju ter denimo pravni varnosti?

Avstrija se seveda kaj dosti ne razlikuje od drugih zahodnih držav – podjetja so večinoma dobra in uspešna, poslovanje pa pretežno pošteno in korektno. Seveda pa se najdejo podjetja in združbe, ki delujejo po mafijskih principih, in teh je vedno več.

Dejstvo pa je, da je Avstrija bistveno bolj za svojimi podjetji in jih trdno podpira pri prodoru v tujino. Pri slovenski državi in njenem glomaznem in neučinkovitem birokratskem aparatu je žal zgodba bistveno drugačna, saj je izvoz za njih očitno Ahilova tetiva.

Kakšen odnos imate sicer do tujih podjetij v Sloveniji in kako vidite državno politiko/odnos do tujih investicij?

S tem odnosom in tematiko se praktično ne ukvarjam več, ker enostavno ni vredna mojega ali časa kogarkoli drugega. Odnos slovenske politike do tujih investicij je enostavno velik blef in zgolj pesek v oči.

Tako kot povsod imamo tudi pri tujcih tiste s poštenimi in tiste z nepoštenimi nameni. Demoniziranje tujih investitorjev v celoti ima seveda zelo konkretne ekonomske cilje okoriščanja domačih politično-mafijskih elit, ki so v navezi s tujimi centri finančnih multinacionalk. Te pogosto poslujejo dogovorno, »pod mizo« in s podkupninami ter izsiljevanji, tujci pa seveda želijo pošten boj in so – vsaj tisti z Zahoda – večinoma navajeni poslovati po zakonu in pravilih.

Kakšen odnos je do vas, predvsem v času sodnih bojev z avstrijskim lastnikom, pokazala lokalna in državna politika?

Ko smo bili borbo za ohranitev slovenske družbe, smo doživeli mačehovski in tudi sovražen odnos državnih aparatov do našega podjetja. Glede na odnos in dogajanje se namreč ne bi čudil, če je na Ministrstvu za gospodarstvo in agenciji Spirit šlo za koruptivne zakulisne povezave z avstrijskimi »združbami«.

Ko je postalo jasno, da gremo v prisilno poravnavo, ki bo verjetno uspešno sanirala družbo, je namreč agencija Spirit, ki je nismo dali na spisek upnikov, zaradi 660.000 evrov vredne subvencije v letu 2009 za projekt, ki smo ga povsem uspešno izpeljali, vložila tožbo proti naši družbi – čeprav je bil denar dejansko odobren avstrijskemu lastniku, da privabi njegovo investicijo v občino Ajdovščina.

Ob tem so zahtevali še absurdne obresti, skoraj dvakratni znesek preko 6 oz. 7 let, in se v času najslabšega položaja našega podjetja dejansko odločili pomagati avstrijski združbi, da na sodišču v Novi Gorici doseže stečaj. Tožbo so na prvi stopnji maja letos gladko izgubili.

V tistem času, natančneje konec leta 2016, nas je obiskal namestnik direktorja Slovenskega podjetniškega sklada z obtožbami, da Avstrijcem »krademo podjetje«. Obiskal bi ga naj avstrijski veleposlanik in se obetal mednarodni škandal. Kaj naj si torej mislimo ob takšnem ravnanju agencij, ki naj bi skrbele za slovensko gospodarstvo?

Tudi zgodba z lokalno politiko pri nas ni nič kaj drugačna – mnogo več kot z lokalnimi podjetniki in delovnimi mesti se ukvarja s svojimi položaji in privilegiji. Moje izkušnje zadnjih let so me dejansko naučile, da se od politike »obeh polov« držim čim dlje in od nje ne pričakujem absolutno ničesar. Na državni ravni SD pred očmi javnosti noče sodelovati z SDS, na lokalnih ravneh pa v veliko primerih popolnoma složno skupaj molzeta državni in občinski denar ter složno uničujeta privatno iniciativo (npr. lekarne).

Visokotehnološka podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, od nekdaj veljajo za ene vlečnih konj slovenskega gospodarstva. Se vam zdi, da imate glede na to v slovenski javnosti primerno mesto in ima politika za vas dovolj posluha?

Žal je podpora države izjemno slaba, praktično nikakršna; opisano ravnanje ob naši zgodbi s prisilno poravnavo je najboljši prikaz tega. Nas se ima za molzne krave, ki jih lahko molzeš v nedogled, pa bodo še vedno dajale mleko, dokler ne poginejo. Dejstvo je, da je v interesu vsakega kmeta ali kmetije, da krava preživi; v končni fazi torej na ta način krajšo vedno potegne celotna skupnost in država.

Naše podjetje sicer na slovenskem trgu ne proda skoraj nič in okoli 80 % blaga izvozi v ZDA. Z drugimi besedami, delujemo na globalnem trgu in se moramo na njemu boriti za svoj položaj po pravilih mednarodnega trga in konkurence. Če s proizvodnjo in razvojem v Sloveniji ne bomo konkurenčni, se bomo pač prilagodili in jo preselili drugam.

Bolj me dejansko skrbi razmišljanje oz. pasivnost slovenskih volivcev. Podjetniški krogi v naši državi nimajo praktično nobene besede, imamo pa politike, ki izjavljajo, da so izvozniki Ahilova peta slovenskega gospodarstva, in povečujejo svojo podporo ter število sedežev v parlamentu.

Pa tudi večina drugih strank ter birokratov do neodvisnega in uspešnega gospodarstva nima prav nobenega resničnega odnosa. Sicer pa je to tema, s katero naj se ukvarjajo državljani Slovenije. Predvsem tisti, ki se ob nedeljah rinejo v prve vrste, na volitvah pa podpirajo kriminalne združbe in kurje tatove.

Intervju je nastal v sodelovanju s portalom Domovina.je, naredil ga je Primož Veselič.

DELITE
Exit mobile version