Bl. Stepinac in Slovenci

Fotografija je vzeta s spletnih strani Zagrebške nadškofije, ki so Fotografija je vzeta s spletnih strani Zagrebške nadškofije, posvečene kardinalu: http://stepinac.zg-nadbiskupija.hr/hr
Na razglasitvi za blaženega v Mariji Bistrici pri Zagrebu je ob papežu bilo 10.000 Slovencev, med njimi tudi kardinal iz Toronta Alojzij Ambrožič (drugi z leve) Foto (c): Tino Mamić

Zagrebški kardinal Alojzije Stepinac, ki je dosegel čast oltarja istočasno z Antonom Martinom Slomškom, je bil zelo povezan s Slovenci. Pokopali so ga v zagrebški katedrali, kamor se od takrat zgrinjajo množice romarjev, tudi iz Slovenije.

Danes, 10. februarja, mineva 60 let od smrti zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca. Za blaženega ga je razglasil prejšnji papež Janez Pavel II., ko je drugič obiskal Hrvaško (1998).

Rodil se je v Brezariću pri Krašiću (1898), vasi, 16 kilometrov oddaljeni od Bele Krajine. Maturiral na gimnaziji v Zagrebu, nato pa je bil vpoklican v vojsko. Kot avstrijski častnik se je boril na Soški fronti, kjer je padel italijansko ujetništvo. Vojna pa se zanj končala na solunski fronti, kjer se je kot prostovoljec skupaj s Srbi boril za novo jugoslovansko državo.

Najmlajši škof na svetu

Stepinčev relief v zagrebški stolnici, ki ga je ustvaril sloviti Meštrović (foto: Tino Mamić)

Po vojni se je odločil za duhovniški poklic. Na rimski Gregoriani je doktoriral iz filozofije in teologije. V Zagrebu je bil pobudnik ustanovitve dobrodelne organizacije Karitas (1931), kmalu nato pa je postal najmlajši škof na svetu, saj je imel le dobrih 36 let.

Težko breme prvega pastirja Cerkve na Hrvaškem je pogumno nosil tudi v hudih letih druge svetovne vojne, ko so zavladali ustaši. V pridigah je odločno obsojal in zavračal strahote, ki so jih počenjali v okviru Neodvisne države Hrvaške (NDH). Stepinac je medvojnemu ustaškemu hrvaškemu voditelju Paveliću ostro protestiral, ko so v taborišču Jasenovac ubili sedem slovenskih duhovnikov. V tem koncentracijskem taborišču je umrl tudi njegov brat. O Stepincu in Slovencih govori zajetna nova knjiga, ki jo je lani napisal postulator za Stepinčevo beatifikacijo dr. Juraj Batelja (Družina 2019). MEd vojno je namreč Stepinac rešil 535 duhovnikov in več tistoč Slovencev. Glede prekrščevanj židov in pravoslavcev v katolištvo, s čemer so se izgonili smrtni nevarnosti, pa je v pismu duhovnikom naročil, da so »pravoslavni so kristjani kot mi, judovska vera pa je tista, iz katere krščanstvo poganja korenine«, zato naj od teh ljudi ne zahtevajo posebnega verskega znanja. »Vloga in naloga kristjanov je predvsem reševati ljudi,« je pojasnil v pismu in napovedal, da se bodo po vojni vsi lahko vrnili v svojo vero.

Montiran proces in zastrupitev

 

Po vojni je kot prvopodpisani jugoslovanski škof na pastirskem pismu, ki je obsodilo komunistične zločine, doživel montirani proces. Drugi razlog za preganjanje je bila njegova zvestoba Rimu, saj je odklonil pobudo Josipa Broza Tita, da bi se odcepili in ustanovili jugoslovansko cerkev. Obsojen je bil na 16 let prisilnega dela in poslan v razvpiti zapor v Lepoglavo. Ker ga je papež imenoval za kardinala (1953), so jugoslovanske oblasti pretrgale diplomatske odnose z Vatikanom. Umrl je zaradi zastrupitve – v zaporu so ga počasi zstrupljali s hrano, kar so nedavno dokazale forenzične preiskave.

O Stepincu je bilo v vsej nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, izrečenih že nešteto laži, ki pa jih je v kardinalovi najobširnejši biografiji, pred leti izdani v zajetni knjigi, zavrnil prav Slovenec, Aleksa Benigar. Knjiga tega redovnika, ki je sicer večino življenja preživel na Hrvaškem, je bila najpomembnejši dokument, da mu je Vatikan priznal svetništvo.






Ne spreglejte
Naloži več