Levči Koronšek
RAHLJANJE OMEJITEV
Omejen sem, vse me silno stiska,
ker ne morem ven več iz Evrope,
grem na cesto, delat grem okope,
v glavi se vrti mi, stalno piska.
Omejen sem, bojda se obeta
razrahljanje mojih omejitev,
da prišla nekoč bo vsaj streznitev,
da ne bo mi duša prizadeta.
Omejen sem, hočem razrahljanje,
rad Evropo končno bi zapustil,
kolikokrat sem že to izustil,
zame je nevzdržno takšno stanje.
Omejen sem, razrahljati hočem
zgradbo to evropsko mi sovražno,
tu počutim skrajno se nesnažno,
Evropejec skratka biti nočem.
Omejen sem, živci razrahljani,
drugega pa nič še na vidiku,
omejujem vse bolj na braniku
se preteklosti, stojim ob strani.
Omejen sem, to pri nas je dedno,
je iz časa še neuvrščenih,
v družbi ko enako omejenih
sem počutil silno se napredno.
Omejen sem, ni sledov rahljanja,
upal sem, da virus mi pomaga,
omejenosti žal ne premaga,
še močneje v stisko me poganja.
