Site icon Vipavska.eu

“Zločinska gonja sega čez mejo!”

Na binkoštno nedeljo, 23. maja 1915 je Italija napovedala vojno nekdanji zaveznici Avstro-Ogrski. In na binkoštni ponedeljek (24. maja) so se začeli spopadi tudi na jugozahodu habsburške monarhije. Že v zgodnjih urah, pred natanko 105 leti, so italijanske čete prekoračila državno mejo z Avstro-Ogrsko.

600 kilometrska fronta

Vzpostavila se je frontna črta od avstrijsko-italijansko-švicarske tromeje pri gori Ortler do Jadrana, ki je bila dolga šesto kilometrov. Njen najjužnejši in za ofenzivne akcije najprimernejši del se je po reki Soči imenoval soška fronta.
Ob tem je cesar Franc Jožef I. izdal večjezični proglas “Mojim narodom”, kjer je med drugim zapisal: “Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodkopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, da bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje.”

885 dni

Odprlo se je novo soško bojišče, dolgo dobrih devetdeset kilometrov, ki je kar 885 dni ali celih 29 mesecev zaznamovalo prebivalstvo in pokrajino ob Soči, od Rombona preko Tolminske, Goriške in Krasa do morja pri Štivanu. Avstro-ogrske enote so iz taktičnih razlogov evakuirale spodnjo Furlanijo, Brda in del zgornjega Posočja. Italijanska vojska je ob začetku sovražnosti oprezno krenila v napad in uspela zasesti področje, ki so ga zapustile avstro-ogrske enote. Frontna linija je tako tekla v glavnem po levem bregu Soče, razen tolminskega in goriškega mostišča, ki so ju branilci iz strateških razlogov držali na desnem bregu reke. Civilno prebivalstvo iz krajev vzdolž frontne črte je moralo zapustiti domove in oditi v begunstvo.

Veliko razdejanje brez vojaških uspehov

Dolina Trente

V času vojskovanja na soški fronti so Italijani sprožili enajst ofenziv, katerih cilj je bil prodor preko Vipavske doline proti središču monarhije in preko Krasa proti Trstu. Kljub strahotnim žrtvam italijanskim vojakom ni uspelo prodreti globlje na avstro-ogrsko ozemlje. Ocene o žrtvah v dolgih mesecih vojskovanja se gibljejo od milijon mož, izločenih iz boja, do 350.000 mrtvih vojakov na obeh vojskujočih se straneh. Edini večji italijanski uspeh je pomenila zasedba Gorice v šesti soški ofenzivi 9. avgusta 1916; branilci so se umaknili na rezervne obrambne položaje.
Ob koncu spopadov na soški fronti, jeseni 1917, je ostalo veliko razdejanje…

DELITE
Exit mobile version