Televizija Slovenija me že nekaj let ne vpraša za kakršenkoli komentar, ker sem pred leti zavrnil, da bi svojo kratko izjavo glede kršenja svobode govora pojasnil. Dotlej so namreč naredili tako, da so mi postavili deset vprašanj, objavili pa samo kak stavek vzet iz koteksta, sporočilo pa so povsem spregledali. Ko sem novinarki, nekdanji sošolki, zavrnil, da bi pojasnil, kaj vse sem mislil z izjavo, mi je rekla. “Joj. Zdaj bom izgubila službo.” Potem je dodala, da se heca. Vem, da se je hecala. Službe namreč ne bo izgubila, ker svoje delo opravlja tako “dobro”, da je ne bo.
Skratka, od takrat naprej me niso več klicali. Potem pa je zadnje dneve prišlo nekaj telefonskih klicev ob izidu moje knjige Priimki. In včeraj še klic s TV Tednika, če bi dal izjavo zaradi prepovedanega rock koncerta Marka Perkovića Thompsona. Hoteli so vedeti, če bom res šel na koncert. Pa sem rekel, da ne bom, ker ga ne bo.
Na pogovor sem pristal, ker sem hotel povedati, za kaj v resnici gre. Ker poznam, kako morajo novinarji RTVS svoje prispevke prirpavljati, da ne izgubijo službe, bi si upal napovedati, da mojega sporočila v TV Tedniku ne bodo objavili. Zato ga bom napisal tu, na svojem blogu.
Tisti, ki skušajo vnaprej prepovedati rock koncert, kjer gotovo ne bo ustaške ikonografije, v isti sapi kričijo Smrt janšizmu. Iz teh istih krogov prihajajo tudi mnogi, ki si upajo reči: Premalo smo jih pobili. Cenzorje v resnici moti dvoje. Thompson se na svojih koncertih spodbuja ljudi, naj imajo radi Boga in domovino. Bliža se 29, obletnica slovenske zmage nad srbsko okupacijsko armado. To mediji in levičarski politiki potiskajo na obrobje, ker jim je domovina odveč. Napad na Thompsona je posledično napad na osamosvojitveno vojno.
Jaz pa domovino ljubim. In vse bom naredil, kar je v moji moči, da bodo domovino in Boga ljubili tudi moji otroci.
PS
A ni zanimivo, koliko ljudi komentira Thompsonove pesmi, pa čeprav niso poslušali še nobenega njegovega komada.
