Spomin na genocid

Na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov v nedeljo, 23. avgusta bo ob 15. uri spominska slovesnost na trgu pred cerkvijo Sv. Mihaela v Rovtah. Najprej bo maša, ki jo bo vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Sledila bo spominska slovesnost ob 75-letnici genocida nad prebivalci Rovt in Slovenci. Slavnostna govornika bosta profesor zgodovine Jurij Pavel Emeršič in arheolog Anton Velušček.

Druga svetovna vojna je terjala svoj davek tudi v Rovtah. Do maja 1945 je bilo skupno 65 žrtev vojne in revolucije (upoštevane se vse žrtve, ne glede na to, na kateri strani so padle). Zato so domačini ponosni na Marijino kapelico, posvečeno Mariji, kraljici Slovencev, ki so jo med vojno dali postaviti rovtarski domobranci. Blagoslovljena je bila 5. nov. 1944. Vanjo so dali napisati vse padle v I. svetovni vojni in do tedaj padle v II. svetovni vojni, ne glede na kateri strani so padli. Ob blagoslovitvi farnih plošč (1993) so dopisali še manjkajoče padle do konca II. svetovne vojne in eno žrtev vojne za Slovenijo.   

Toda daleč največ žrtev je pobrala revolucija po končani vojni. Dejstvu, da je med vojno v Rovtah delovala močna domobranska postojanka, ki je uspešno branila vas pred nebrzdanim pobijanjem in ropanjem, je po vojni sledilo kruto maščevanje. Zgodil se je pravi genocid nad moškim prebivalstvom. Iz Vetrinja je bilo vrnjenih 153 domobrancev. Njihovo poslednje počivališče so za večino postale rudniške razpoke na Starem Hrastniku. Od tam je uspelo pobegniti dvema rovtarskima fantoma, domobrancema, ki sta pritavala domov, prebegnila v Italijo in se nato izselila v Argentino.
Na razglas po vojni, da se morajo iti javiti vsi moški, ki so ostali doma, se je šlo iz Rovt v Logatec javit 94 moških, od teh se jih ni vrnilo 64. Zbirno mesto je bila Korenčanova klavnica v Logatcu, kjer so jih po nekaterih pričevanjih kruto mučili. Od tam so bili nekateri odpeljani v Ljubljanske sodne zapore in centralne zapore Ozne, drugi so poniknili neznano kam. Za njihove grobove ne vemo. Verjetno njihovi ostanki ležijo po okoliških kraških breznih.
Po grobih ocenah  je bilo v Rovtah pobitih preko 90% moških v starosti med 18 -50 let. Zato govorimo o pravem genocidu.

Oraganizatorji, župnija Rovte in Nova slovenska zaveza bodo tako obeležili evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Neverjetno naključje je, da so prav na ta dan, to je 23. avgusta 1993, že leta preden je Evropski parlament razglasil spominski dan na žrtve v Rovtah slovesno blagoslovili farne spominske plošče z imeni vseh po vojni pobitih in jih tako simbolno vrnili v domači kraj in našo zavest. “Ob tem usmerjamo naša prizadevanja k temu, da bi Slovenija ratificirala RESOLUCIJO O EVROPSKI ZAVESTI IN TOTALITARIZMU iz leta 2009. Kajti sramotno za našo državo je, da ta resolucija, ki obsoja vse totalitarizme, ostaja neratificirana,” sporočajo v Novi slovenski zavezi.

In nadaljujejo: “Večina tistih, ki so bili priča tistim časom, je že pokojnih. Mi, njihovi nasledniki, pa čutimo človeško in krščansko dolžnost, da ohranjamo spoštljiv spomin na pobite, še posebej na tiste, ki so bili dolga leta zamolčani., in da si prizadevamo za resnico in pravico, ki bo podlaga za spravo, resnično svobodo in pravičnejšo družbo.”

Ne spreglejte
Naloži več