Vsak dan znova punca preseneča,
vsak dan bolj je kakor Anja Panja,
ni na zemlji več, nenehno sanja,
razkorak od zemlje se ji veča.
Misli da je v Bruslju, ko v Ljubljani
sanja Anja z vladnim da falkonom
bo letela kakor muha z dronom,
no, te sanje so bile že lani.
Muči jo G5 tehnologija,
z njo ne ve, kaj pravzaprav početi,
da igračko treba je odvzeti
enim, sanja, ko se v sen zavija.
V sen? Drugače jaz bi rekel temu,
v snu dogajajo se namreč blodnje,
zgornje v glavi in pa tiste spodnje,
ko se konec dá razumu vsemu.
Nacionalno hoče biti varna,
to povedala je večkrat Anja,
ptiča brgleza pri tem še sanja,
v blodnih sanjah je na moč udarna.
V njih se z marsikom veselo sreča,
vidi se na vrhu čisto sama,
v tem je nočna mora, strašna drama,
situacija nadvse pereča.
V sanjah si oči nenehno maže,
vidi, kar očem sicer je skrito,
je nekdo povedal kar odkrito,
da tako živeti ji je laže.
Laže? Da ne bo preveč krivično,
sanje stvar so kajpak relativna,
vsa dogajanja samo fiktivna,
za sanjača pa je vse resnično.
Anja sanja, kaj sploh preostane
punci, ki že vse je zamudila?
Joj, gorje, če se bo prebudila
in potem spet z levo nogo vstane.
Kot rečeno, se razdalja veča,
ni na zemlji več, nekje je z dronom,
kar naprej še sanja let s falkonom,
kar največja zanjo je nesreča.
