Site icon Vipavska.eu

Bosna bo evropska ali pa je ne bo. Izhoda iz labirinta sicer še ne vidimo, vemo pa, da obstaja.

Bosna in Hercegovina je bila v zgodovini vedno nekaj posebnega. Multikulturna, vendar tudi krvava. Multikulturnost je srbski hegemonizem motila do te mere, da so paravojaške enote in JLA sprožile vojno. Bošnjaki, še prej pa Hrvati in Slovenci, so se morali braniti. Na to dejstvo včasih Zahod pozablja. Pozabljalo je to celo Haaško sodišče.

Evropa je zadnjo evropsko vojno nemočno opazovala. Zdela se ji je kot labirint. Preveč zapletena. Evropske spore so spet morale rešiti ZDA. Daytonski sporazum je pred četrt stoeltja “razmejil sprte strani”, kar je v nediplomatskem jeziku pomenilo nagrajevanje agresorja. Bošnjaki in bosanski Hrvati so dobili malo. V času Daytona ni bilo moč verjeti, da bo v Bosni še kdaj možno sožitje med najmanj tremi verami, narodi in civilizacijami. Balkan ni Evropa, so ponavljali analitiki.

Od takrat se je veliko spremenilo. Pod pritiskom mednarodnih upraviteljev in padanjem moči nacionalističnega Beograda so bosanski Srbi, številčno okrepljeni s “krajinskimi” rojaki, začeli upoštevati pravila igre. Počasi, korak za korakom. Simbolično je trenutek katarze prišel tudi iz ust nekdanje voditeljice bosanskih Srbov Biljane Plavšić, ko je v Haagu obžalovala srbske zločine.

A zadnje desetletje je povsem drugačno. Bosna ostaja brez prave perspektive, zapletena v nerešene odnose treh narodov. Vseh treh nezadovoljnih. Dayton namreč potrebuje nadaljevanje, napredek, nadgradnjo.

EU se danes malce bolj zaveda svoje vloge, ki je ni odigrala konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dopustila je vojno, ki je prinesla ne le uničenje, ampak tudi vzpon radikalnih nacionalizmov na vseh treh straneh. Kar se je porušilo v vojni, se lahko pozdravi šele v naslednji generaciji. Vendar ta generacija že prihaja. Otroci hitro rastejo in rane se celijo. Internet, globalizacija, tržno gospodarstvo so dejavniki, ki jih v prejšnjih obdobjih okrevanja niso poznali.

Nastaja nova Bosna, ki ohranja multikulturnost. Edina multikulturna perspektiva, ki obljublja mir v tej gorati dinarski deželi, je integracija v EU. Evropa, ki je s svojimi vojnami prenehala šele po gospodarskem združevanju, je dolžna to ponuditi tudi svojim sosedom.

Le multikulturna Bosna bo v luči spopada civilizacij zgled za sožitje. To je edina pot iz bosanskega labirinta. Evropa bo zato lahko od Bosne dobila veliko več, kot bo vložila. 

Bosna bo evropska, ali pa je ne bo. Pravzaprav se lahko zgodi, da bo tudi od rešitve bosanskih problemov in bosanske države odvisna prihodnost Evrope. Enkrat je namreč prav tam zaradi istih problemov že izbruhnila vojna, ki je postala svetovna… Če Bosne ne bo, mogoče tudi Evrope ne bo več.

Labirint je vedno velik problem, dokler ne najdeš izhoda. Tudi evropski.

DELITE
Exit mobile version