Škof Santin se postavi še proti pokojnemu duhovniku Virgilu Ščeku (8)

Verjetno poslednja fotografija Jakoba Ukmarja

Nov zaplet s Santinom je nastal po smrti Ščeka, ki se ji Tednik ni mogel izogniti. Julija je bil objavljen nekrolog, ki je poudaril Ščekove zasluge za slovenstvo in Cerkev. Santin je nemudoma zahteval, da uredništvo objavi obsodbo Ščekovih zmot in obsodi njegovo nasprotovanje politiki škofije. Urednik Gabrovšek je škofu odgovoril, da je bil članek preudaren in tudi kritičen do pokojnika. Če škof meni, da bi bilo temu potrebno še kaj dodati, pa se bo to objavilo. Santin mu je poslal besedilo, ker pa ga urednik ni hotel podpisati z uredništvom ampak s imenom škofa, je prepovedal izhajanje. Tržaški Slovenci so ostali brez svojega verskega časopisa. Novi goriški verski tednik Katoliški glas (danes Novi Glas) praznine ni mogel zapolniti.

Leta 1951 je Ukmar poslal v Vatikan poročilo o Lanišću skupaj s spomenico, ki jo je zasnoval Carlo Musizza. V njej s konkretnimi številkami iz matičnih knjig opiše stanje v več delno ali povsem slovenskih župnijah, kjer je bogoslužni jezik še vedno samo italijanski. Pojasnjuje tudi, da so ti kraji že več let brez vizitacij in birme, saj škof Santin ostaja v coni A. Sledijo očitki (spomenica Gravamina), ki so jih slovenski duhovniki leto po vojni poslali Santinu zaradi njegovega zatiranja slovenščine in Slovencev.

Opis zločina v šmarski kroniki, ki ga je napisal očividec Štefan Cek. Foto (c): Tino Mamić

Ukmar se je zazvemal, da bi STO ostalo samostojno in da se ne bi razdelilo med dve državi. Kljub diametralnemu mnenju svojega škofa. Za to je pisal goriškemu škofu in podprl skupen nastop prokomunističnega in demokratičnega slovenskega tabora proti priključitvi STO Italiji. Slovenci so lahko dobri kristjani tudi če nasprotujejo mnenju demokrščanske poltične stranke glede tržaškega vprašanja, je poudaril monsinjor. Isto je zagovarjal tudi na zaupnem srečanju z delegacijo socialistične internacionale, ki je obiskala Trst. Na prošnjo Engelberta Besednjaka je leta 1950 tajno odpotoval na Dunaj in pri kardinalu Innitzerju posredoval, da se je zagovornik neodvisnega STO Mario Stocca lahko srečal s kardinalom, avstrijskim kanclerjem Figlom in avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem.

Kot cerkveni sodnik se je seznanil z novoimenovanim beneških patriarhom Roncallijem, ki je kasneje postal papež Janez XVIII. Poznanstvo mu je verjetno pomagalo pri kasnejših posredovanjih v Vatikanu.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več