12. marec 1365: Slovenci na Dunaju

Ena prvih betonskih cerkva, plečnikova na Dunaju.

Naši predniki so s svojimi sposobnostmi veliko pripomogli k razvoju in slavi habsburške Avstrije.
Izredno veliko jih je bilo uspešnih na dunajski univerzi, ki je bila ustanovljena 12. marca 1365. Na ta dan je vojvoda Rudolf IV. podpisal njeno ustanovno listino. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 585 študentov s Koroške, 695 s Štajerske in Prekmurja, 904 s Kranjske, 87 s Primorja, skupaj torej 2271.
Naši bolj znani rojaki, ki so študirali v 15. stoletju na Dunaju, so: Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec Rusije, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične (umetniške) fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikratni rektor univerze in osemkratni dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, profesor, dekan in kancler dunajske univerze, vzgojitelj princa Maksimilijana I., umrl je kot škof v Constanzi, Andrej iz Ljubljane in Jurij iz Kranja, oba profesorja svobodnih umetnosti na Dunaju, Jurij Slatkonja, prošt v Novem mestu in Ljubljani, glasbenik, ki je postal škof na Dunaju, Ahacij Sebriacher, ki je postal tržaški škof, Mihael Veller iz Kočevja, ljubljanski kanonik, Peter Topoltz, župnik v Konjicah in savinjski arhidiakon, Jakob iz Kranja, tajnik baselskega koncila, Viljem Polc s Kranjske, tajnik oglejskega patriarha, nato župnik v Vipavi, Lenart Seydel iz Kamnika, župnik v Dobu pri Ljubljani in gorenjski arhidiakon, Avguštin Pregel iz Laškega, tajnik ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več