V letih 1816 in 1817 je zavladala na Slovenskem takšna lakota, da so revežem na Kranjskem in Primorskem brezplačno delili tako imenovano rumfordsko juho. Poimenovali so jo po ameriškem fiziku Benjaminu Thompsonu Rumfordu, ki se je rodil 26. marca 1753. Med osvobodilno vojno je pobegnil iz Amerike in delal na bavarskem dvoru kot obrambni minister. V Munchnu je zasnoval Angleški vrt in na Bavarskem uvedel krompir.
Rumfordska juha je bila po pisanju Janeza Bleiweisa tako izdatna, da je lahko z njo človek preživel. Bleiweis je spraševal: »Iz česar neki obstoji ta juha, de je tako tečna?« Spisek sestavin nas negativno preseneti: voda, kis, sol, krompir, grah, ječmen in kruh.
Včasih so v juhi kuhali tudi kaj mesa ali kosti, prilili pa so ji lahko še nekoliko krvi. Leta 1816 je bilo vreme mrzlo in deževno. Zavoljo stalnega dežja niso mogli kmetje ne orati in ne sejati. Njive, vrtovi in polja
so ostali večinoma neobdelani in prazni, če pa je že kdo kaj posejal, setev ni rasla. Spomladi 1817 so ljudje stradali tako, kakor že dolgo ne. Stradajočim so razdeljevali razna živila, največkrat pa rumfordsko juho, ki so jo po možnosti zabelili še s koščkom slanine.
