27. marec 1941: Državni udar v Beogradu

Zaradi pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Izvedli so državni udar, zrušili regenta kneza Pavla Karađorđevića in za kralja razglasili Petra II.
Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je jugoslovanska vlada s Hrvaško dosegla in podpisala tako imenovani srbsko-hrvaški sporazum, ki je predvideval ustanovitev Banovine Hrvaške in ji priznaval določeno mero neodvisnosti od centralne, beograjske vlade. Po nekaterih virih naj bi bil ta sporazum tudi resnični povod, zaradi katerega se je srbska vojaška ≫mafija≪ odločila za državni udar 27. marca 1941.
Ko je do tega udara prišlo in je Jugoslavija dramatično nehala obstajati, je Hrvaška norela od veselja, Srbijo in Slovenijo pa sta zajeli žalost in zaskrbljenost ter seveda nemška oziroma italijanska okupacija. Iz Srbije so še tisto jesen prišla poročila o odporu četnikov Draže Mihailovića, v Sloveniji pa so se pojavile prve partizanske čete. Te so prav kmalu pokazale svoj pravi obraz z neusmiljenim nastopom proti razrednim sovražnikom vseh vrst. Komunistična partija se je odločila, da pod pretvezo osvobodilnega boja odstrani vse dejanske in potencialne nasprotnike revolucije oziroma komunizma. Istočasno je Komunistična partija s tem nastopom potisnila domala vse te nasprotnike v objem okupatorja,saj je bil teror komunističnih partizanov tako brutalen, da ljudem, zlasti na podeželju, ni preostalo drugega, kot da
poiščejo zaščito pri okupatorju.
Kljub temu so se pojavili tudi v Sloveniji ljudje, ki so si osvoboditev Slovenije in Jugoslavije predstavljali drugače kot jugoslovanska komunistična partija. Ta je takoj nakazala, da ne bo dopustila nikakršnega tekmeca za vrhovno oblast v povojni Jugoslaviji. Tako je padlo nekaj vidnejših nacionalistov, ki so si drznili razmišljati o oboroženi nacionalni ilegali.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več