52 prijavljencev je 21. aprila 1872 v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev in za predsednika izvolilo Davorina Trstenjaka, ki je dal pobudo za ustanovitev društva.
Že pred desetimi leti je dal pobudo za ustanovitev takega društva France Cegnar, šest let za njim pa, tudi brez uspeha, Josip Jurčič. Društvo je priredilo Prešernovo slovesnost v Vrbi, nato pa zaradi nasprotij med mladoslovenci in staroslovenci zamrlo. Obnovili so ga leta 1885, ko se je društvo imenovalo Pisateljsko podporno društvo in je bil njegov predsednik Josip Vošnjak. Oktobra 1945 so sklicali občni zbor predvojnega društva in izvolili za predsednika Miška Kranjca.
Društvo je kmalu postalo del Zveze književnikov Jugoslavije, iz katere je izstopilo 20. januarja 1990. Leta 1967 je društvo v odprtem pismu slovenski TV zahtevalo uvedbo slovenskega dnevnika na TV, leta 1983 pa javno zavrnilo ≫skupna jedra≪ v osnovni in usmerjeni šoli. Posebno pod predsedstvom Rudija Šeliga se je vse bolj angažiralo za svobodo ustvarjalnosti, politični pluralizem ter slovensko samostojnost.
