Gabrijel Gruber je želel na Kitajsko, vendar ga je usoda zaneslo z Dunaja v Ljubljano. Rodil se je 6. maja 1740, med letoma 1769 in 1785 pa je v Ljubljani zgradil Gruberjev prekop in razkošno Gruberjevo palačo.
Gruber se je v Ljubljani povezal s Zoisom in Vogtom in drugimi razumniki. Bil je ravnatelj rečne plovbe, njegovo glavno delo je prekop, ki ga je zaposloval letih od 1769 do 1777. Leta 1784 je moral dobesedno pobegniti iz Ljubljane, ker so ga dolžili prisvajanja denarja za prekop. Odšel je v Rusijo in postal v etrogradu jezuitski general. Z gradnjo prekopa je Gruber reševal Ljubljano na eni strani pred poplavami in nezdravo klimo, na drugi pa tudi vso od antike neobvladano problematiko Ljubljanskega barja.
Graditelji so naleteli na velike težave in so do leta 1777 porabili že skoraj dvojna proračunska sredstva, izkopali pa so samo dobro četrtino kanala. Gruber se je moral zagovarjati na Dunaju, končno pa so ga odstavili in zaupali graditev kanala inženirskemu podpolkovniku Vincencu Struppiju. Kmalu po dograditvi so se uresničile Grubarjeve napovedi: Gladina vode na barju se je znižala za 70 cm, velike površine so se osušile in jih je bilo mogoče obdelovati.
