Po prvih demokratičnih volitvah se je 9. maja 1990 sestala novoizvoljena slovenska skupščina. Predsednik skupščine dr. France Bučar, član Slovenske demokratične zveze (SDZ), je v svojem nastopnem govoru najprej razglasil ≫konec državljanske vojne≪. Glede sestave skupščine je menil, da dobiva ≫normalno sestavo, ki je značilna za sleherni sociosistem.≪ O opoziciji v skupščini je menil, da ≫ni nekakšna nadloga zmagoviti večini, pač pa nujna sestavina za njeno normalno delo, četudi je lahko v očeh tistega, ki bi hotel samolastno odločati, huda nadloga.≪
Opozicijo je pozval, da naj postane konstruktivna opozicija, saj ta lahko ≫opravlja tako vlogo le, če je konstruktivna≪. Dr. France Bučar je ugotavljal, da nova oblast in nova opozicija glede najpomembnejših nacionalnih vprašanj nista tako zelo različni, kajti ≫v ciljih smo lahko enotni, na poti, kako priti do teh ciljev, pa so lahko tudi različni pogledi. In ravno o poteh, kako priti do cilja, se lahko razhajamo. To pa ni nikakršna tragedija prav to je lahko plodno polje za sodelovanje z opozicijo.≪
