Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja Boris Pahor danes praznuje 108. rojstni dan. Pahor, ki že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, je ob jubileju prejel čestitke tako iz vrst slovenske politike kot tudi iz vrst zamejskih Slovencev.
“Dragi akademik Boris Pahor, najbolj iskrene čestitke za Vaš visok osebni jubilej. Slovenci smo Vam za vse zelo hvaležni in ponosni na Vas. Vse najboljše,” je na Twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor.
Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal: “Vse najboljše, velik človek in velik Slovenec.” “Iskrene čestitke za 108. rojstni dan!”
V uradu za Slovence in zamejce po svetu so na Facebooku zapisali, da danes slavi “tržaški Slovenec, eden najpomembnejših še živečih slovenskih pisateljev, človek, ki je preživel nepredstavljive grozote treh totalitarizmov in velik borec za pravice slovenskega naroda v zamejstvu”.
Ministrica Helena Jaklitsch mu je zaželela “vse najboljše, predvsem zdravja in da bi še naprej ostal ponosen Slovenec, ki je tudi drugim navdih, da se zavedamo, kaj so res prave vrednote”, obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin pa je tvitnil, da danes praznuje ponosen Slovenec in borec za slovenski jezik.
Italijanska senatorka in tržaška Slovenka Tatjana Rojc je Pahorja imenovala za borca za svobodo in glasnika ljubezni. Tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec pa ga je označil za vzornika.
Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Po kapitulaciji Italije se je pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.
Svoje taboriščne izkušnje je Pahor med drugim strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so tudi Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zatemnitev, Parnik trobi nji ter Trg Oberdan. Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.
Pahor že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Kot otrok je bil Pahor tudi priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je Italija ob lanski stoti obletnici v zgodovino temno zapisanega dogodka vrnila slovenski skupnosti. Slovenski predsednik Borut Pahor je pisatelju ob tem vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa je Borisu Pahorju vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.
Pisatelj je tudi dobitnik Prešernove nagrade (1992), srebrnega častnega znaka RS (2000) in francoskega reda legije časti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa je prejel tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
Dolgoletni urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša je ob Pahorjevem 108. rojstnem dnevu za STA med drugim zapisal, da “Pahor nikoli ni le pisatelj, ampak vedno tudi aktivist, izvajalec svojega tržaškega programa”. “Ves čas mednarodnega vstajenja svoje literature v začetku 21. stoletja je Pahor govoril o nevidnosti slovenskega elementa v Trstu in mu nikoli ni bilo nerodno omenjati sebe kot po krivici zapostavljenega pisatelja slovenske nacije v mestu, ki sicer slovi po italijanskih, avstrijskih in judovskih piscih.”
Po njegovih besedah je Pahor založniško zanimiv in živ. “Kot ob vsakem rojstnem dnevu zadnja leta je ravnokar dobil novo knjigo, tokrat s pričevanji ljudi iz njegovega kroga. Mladinska knjiga je že precej daleč s pripravo Nekropole v stripu,” je dodal in o tržaškem pisatelju zapisal še, da razmišlja stvarno in “daleč od ponorelega sveta”.
Pri Cankarjevi založbi so ob letošnji 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma izdali monografijo Ogenj, ki je zajel Evropo zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca, predstavitev v sredo pa posvetili pisateljevemu 108. rojstnemu dnevu.
Mladika in La Libreria Del Ponte Rosso pa sta v sozaložništvu izdali zbornik z naslovom Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Studi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Študije, intervjuji in pričevanja), ki so ga v torek predstavili v Trstu, še ena predstavitev zbornika za širšo javnost bo v petek v tržaški kavarni San Marco.
