V Evropski uniji s(m)o si enotni: med človekove temeljne in osnovne pravice spada tudi pravica imeti lasten dom. Žal številni državljani EU nimajo dostopa do cenovno ugodnega lastništva stanovanja. Tudi Slovenci ne.
Berem, da želijo mladim priskočiti na pomoč v Inštitutu Back To The Village s projektom Hiše za mlade družine. Njihova ideja je, da bi gradili naselja s 50 montažnimi hišami v velikosti okoli 65 kvadratnih metrov, stale pa bi približno 50.000 evrov. K sodelovanju so povabili vse slovenske župane, naj razmislijo o njihovi ponudbi.
A prej, preden bi zasadili prvo lopato, bi bilo treba krepko premisliti. 50.000 evrov bi stala le hišica, kaj pa komunalna oprema zemljišča, cesta, trgovina, vrtec? To ni zastonj! Naselje brez spremljajočih, malodane obveznih vsebin ne bi bilo privlačno niti za tiste, ki ne bi imeli strehe nad glavo.
Me pa vseeno zanima, ali se kdaj kdo vpraša, kaj storiti s starejšimi, zapuščenimi hišami, zgrajenimi po drugi svetovni vojni. V marsikateri živijo (životarijo), če sploh, starejši, največkrat v težkih razmerah, saj so te stavbe energetsko zelo potratne, večino hiš pa bi bilo treba temeljito prenoviti. A bolje to, kot da se za novogradnje namenja kakovostno kmetijsko zemljišče.
Pač, doma sem s kmetov in za vsako njivo, ki ji spremenijo namembnost, mi je žal.
Veseli me, da v mojem kraju, v Žireh, pospešeno obnavljajo številne starejše hiše, nekatere celo spremenijo v večstanovanjske objekte. S takšno prenovo dobiva, ne nazadnje, lepšo podobo tudi okolje, v katerem živim.
Preberite zapis v celoti tukaj.
Piše Milena Miklavčič
