Zaposlenost se je lani v primerjavi z letom 2019 znižala za 0,6 odstotka, skupni stroški dela pa so se povečali za 2,5 odstotka. Stroški dela za zaposlene in stroški dela samozaposlenih oseb skupaj so lani znašali povprečno 2296 evrov mesečno in so bili glede na leto prej višji za 3,1 odstotka, je ta teden objavil statistični urad.
Stroški dela za zaposlene osebe so se najizraziteje povečali v dejavnostih zdravstvo, za 18 odstotkov, socialno varstvo, za 17 odstotkov, ter v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov, za 11,1 odstotka.
Najbolj so se zmanjšali v zračnem prometu, za 33,8 odstotka, dejavnosti potovalnih agencij, za 23 odstotkov, in v dejavnosti dajanja v najem in zakup, za 11,6 odstotka.
Število zaposlenih se je izraziteje povečalo v dejavnostih članskih organizacij, proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov ter v ravnanju z odplakami in odpadki.
Najbolj izrazito se je zmanjšalo v zračnem prometu, znatno pa tudi v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov in v zaposlovalnih dejavnostih.
Stroški dela so bili v povprečju najvišji za starejše moške z vsaj višješolsko izobrazbo (3877 evrov mesečno), najnižji pa za starejše ženske z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1412 evrov mesečno).
Število zaposlenih je bilo lani v medletni primerjavi za 0,9 odstotka manjše, medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za 0,6 odstotka oz. 1229 oseb. Število samozaposlenih se je ob tem najizraziteje povečalo v informacijskih, komunikacijskih, finančnih, zavarovalniških ter dejavnostih poslovanja z nepremičninami in gradbeništvu, medtem so je se najbolj zmanjšalo v trgovini in gostinstvu.
Samozaposleni, kamor sodijo samostojni podjetniki, kmetje in zaposleni na podlagi avtorskih pogodb, so lani ustvarili 5,9 odstotka manj raznovrstnega dohodka na podlagi vloženega dela in kapitala kot leto prej. Stroški dela samozaposlenih so se povečali za dva odstotka.
