Se je razpištolil kot Capone,
on delil bo pravdo in pravico,
bo povedal, rekel je, resnico,
ljudstvu za nagrado dal bonbone.
V pionirskem domu je razkladal,
rad prepričal bi vsaj pionirje
vse nekdanje, čiste da papirje
vse življenje je samo prekladal.
Al Roberto, kot se mu še pravi,
v genih nosi kri Mediterana,
kakor Al je, ker mu v kri je dana
ta substanca, ki se ne pozdravi.
Se povzdigne, šefa izigrava,
da bi videli v njem milijonarja,
Al ne potrebuje več denarja,
zdaj mu je čez vse le puhla slava.
Da se v pravi luči Al pokaže,
vrgel en milijonček bo med revne,
tiste prav uboge, nezahtevne,
čisto res, si tokrat nič ne laže.
Saj nagrada zlahka pridobljena
itak dana v takšne je namene,
da se dvignejo napuhlim cene,
nič ne de, če zanj bo izgubljena.
Lažni Ali koplje se v napuhu,
fant v idola se že vidi vlogi,
upa, da nasedejo ubogi,
ne na mošnji, reveži na duhu.
