Sinoči je bilo NEOPISLJIVO. Čestitkevodopivcem, aktualnim in “veteranom” za krasno petje in izjemno atmosfero. Kaj je lepšega od mladih ubranih moških glasov na dvorišču renesančnega dvorca, ob šumenju izvirov Vipave in topih sunkih hladne in glasne vipavske burje. Prešerno veselje na kraju kjer je nekoč gostoval in veseljačil celo sloviti Goldoni, a gotovo ni bil pil tako dobrega vina kot smo ga poskušali sinoči. To povem kot profesor zgodovine, ne kot navdušeni poslušalec koncerta.
Izjemno sem vesel, da je to bila proslava brez ideologije, kar je vodopivska tradicija, kljub občasnim zdrsom. Prav je, da se poje in slavi domoljubje, politiko in politično zgodovino pa se pusti pri strani. Da se praznuje vrednote, ki ne razdvajajo.
Odličen je bil tudi slavnostni govornik, ki je osvetlil lik Vinka Vodopivca, zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Zahvala vsem sponzorjem, tudi tistim, ki so hoteli ostati anonimni. Vesel sem, da je bil medijski sponzor tudi tednik Domovina.
Tu je še posnetek zadnje pesmi vsakega koncerta vodopivcev, slovitih Žab Vinka Vodopivca. Na koncertu smo se pevcem pridružili vsi prisotni vodopivski “veterani”. Posnela pa je to Mojca Mamić.
