Ga poznajo, tekal po dolini
je že kot otrok za kamioni
in kot večji še za avioni,
bil rad viden bi na vsej celini.
Tekal in lovil za rep je ptiče,
da povzpel bi končno se v višave,
pa ni šlo najbolje, saj širjave
preobsežne so, ste temu priče.
Da potegnil bi se iz globine,
se obešal je za rep golobu,
da bi dvignil se, čeprav na robu
bi ostal, ljubitelj naš višine.
To je Toni, saj ste prepoznali
ptičarja, ki za golobom dirjal
dolgo je, se sproti preusmerjal,
da so vsi začudeno zijali.
Kaj za vraga s fantom se dogaja,
to ni stvar, ki se lahko izplača,
Toni naš z golobom da prevrača
se kot klovn, da vsem smeh uhaja.
Pravijo, mu vnema že popušča,
saj spoznal je Toni končno tudi,
v prazno da se zgolj z golobom trudi,
sreča namreč da oba zapušča.
Zdaj še huje je, alternativo
vidi namreč v sebi ptičar Toni,
a zaman zre fant za avioni,
znova tvezi, kaj je tega krivo.
Tvezi Toni ptičar brez podlage.
o breztežnosti spet glasno sanja,
brez pospeškov v prazno se zaganja,
si plačuje lekcije predrage.
