Na Živalski farmi itak, vemo,
vse bilo je ena blaznost sama,
pamet zdrava je postala slama,
ljudstvo pa pohlevno, krotko, nemo.
Ljudstvo? Del bilo ga je prašičev,
največ kajpak kur od vseh živali,
drugi mnogi bi v zakol se dali,
ne omenjajmo še kakšnih ptičev.
Farma našla je posnemovalca,
to najlepše je na svetu mesto,
z razkopano progo, glavno cesto,
s spomenikom počenega talca.
Nekaj je na vodi, so dejali
svojčas naši predniki, ko blazno
v kakšnem kraju se živelo, v prazno
je tako, kot pač žive živali.
Preiskal je strokovnjak živino,
ki po mestu tem se plazi, hodi,
ugotovil, da zares na vodi
nekaj je, odkril je mrhovino.
Tisto, v mestu kar zastruplja vodo
so čevapčiči iz Jaraorcev,
a sokrivdo za početje norcev
sami nosijo, za to usodo.
Razsmradila ni se le svinjina,
ki so uvozili jo z Balkana,
je dodana masa iz Šolkana
prepoznana kot golobovina.
Ko se zmeša ta umazanija,
čudno ni, da nekaj je na vodi,
ko se jo zajema, po njo hodi,
drekovodna se rodi norija.
