Da Dunaja ni reševal pred Turki samo Levstikov Martin Krpan v knjigi, dokazuje življenje slovenskega plemiča deželnega glavarja Kranjske in poveljnika krajiške vojske v Hrvaški in Slavoniji Ivana Kacijanarja, rojenega na gradu Katzenstein v Begunjah.
Poveljeval je kranjski vojski v bojih s Turki, vodil kranjske plemiče proti upornim štajerskim kmetom, poveljeval cesarski vojski v bojih za madžarsko krono, izredno pa se je izkazal tudi leta 1529 pri obrambi Dunaja pred Turki.
10. maja 1529 se je turški sultan Sulejman II. s 150.000 vojaki in 300 topovi odpravil iz Carigrada čez Ogrsko proti Dunaju, katerega je nameraval zasesti. Mesto je oblegal skoraj en mesec, septembra in oktobra, vendar so branilci zdržali. Med njimi se je posebno odlikovala lahka konjenica s poveljnikom kranjskim plemičem Ivanom Kacijanarjem.
Ko so se Turki vračali, se je glavnina valila skozi Ogrsko, stranske čete pa so pustošile po Štajerskem v okolici Maribora, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Celja. Takrat je bilo požgano tudi letovišče in kopališče v Rimskih Toplicah, na Kranjskem pa samostan Stična.
Pa so nam tako dolgo dopovedovali, da smo bili Slovenci vedno samo hlapci, delavci in kmetje, da nismo imeli plemičev, da smo bili vedno slabi vojaki. Zgodovina pripoveduje drugače …
Fotografija: Wikipedija