Na današnji dan: Karavanški predor

28. maja 1989 so prebili Karavanški predor, to je cestno povezavo med Slovenijo in Avstrijo.

Cestnoprometnim tokovom so bile na evropski cestni diagonali Karavanke zadnja večja ovira. Po prvih razgovorih v začetku šestdesetih let je bila 1967 izdelana pilotna študija 22 predorskih različic, ki je z geološkega, gradbenega in ekološkega vidika nakazovala najprimernejšo lokacijo cestnega predora v bližini železniškega med Hrušico in Podrožco.

Na osnovi projektov dolge predorske cevi (na slovenski strani 3450 m, na avstrijski 4414 m) so se leta 1979 začela dela pred predorom (gradbiščni plato in most čez Savo), ki pa so bila 1982 zaradi finančnih težav ustavljena. Dela so se nadaljevala januarja 1986 in avgusta je bila narejena prva vrtina v pobočje Rožce.

Predor je gradilo podjetje Slovenija ceste Tehnika v sodelovanju z avstrijsko firmo Polensky-Zollner. Kljub težavam zaradi vdorov vode, velikih pritiskov zemlje, nevarnosti metanskih eksplozij in podorov hribine, zaradi katerih je bilo delo občasno ustavljeno, je bil predor prebit skoraj tri mesece pred rokom.

Prvo železniško in cestno povezavo pod Karavankami so sicer dokončali že 1. septembra 1906. To je bilo na trasi karavanško-bohinjske železniške proge, ki je zahtevala gradnjo več predorov. Najdaljši je bil Karavanški predor, in sicer dolg 7975 m. Vrtati so ga začeli na obeh straneh poleti 1901 in ga dokončali 1. 9. 1906. Za pogon vrtalnih strojev so leta 1901 zgradili HE v Vintgarju.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več