6. avgusta 1811 so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo ≫prijateljev kralja rimskega in Napoleona≪.
Člani lože so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen male okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Med ljudmi so se o društvu kmalu spletle čudne govorice. Podtikali so jim najrazličnejše spletke in zločine. S svojo molčečnostjo in skrivnimi obredi so člani lože te govorice še podžigali. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci, spet edini gospodarji, zelo trudili, da so prostozidarske lože zatrli.
Vsakega, za katerega so sumili, da je član, so preganjali, ga vrgli iz službe, onemogočili vnovično zaposlitev. Zato ni nič čudnega, da so se člani lože kmalu razkropili. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma njene listine in znake odnesli.
