… in se že zatakne!
Na mnogih farah sem že slišal prebrana oznanila v tednu, ko ti goduješ in niti dvakrat nisem tvojega priimka slišal prebranega enako! Nekateri krilatico »piši kao što govoriš« preprosto obrnejo in še bolj preprosto preberejo »eudes« … drugi skušajo biti bolj fini, pa rečejo »ojdes« … potem se pa samo še stopnjuje: édes, éde, edê, ojd, ud … nekateri se pa totalno naredijo francoze in rečejo zgolj: e, o ali u.
Tvoje ime nam ne dela nobenih težav – s tvojim priimkom pa si lomimo jezik vsi po vrsti, vključno s tistimi, ki trdijo, da obvladajo francoščino.
A menda je pravilno »ǝd« … in mi oprosti, če se motim. A s količino črk v svojem priimku in z izgovorjavo le-teh, samo dokazuješ da o človeku dostikrat lahko rečemo preveč ali premalo.
Menda si bil nadvse pobožna duša … dolgo pričakovan otrok … težko pričakan in izmoljen … in te je mati kmalu po rojstvu in v veliki hvaležnosti posvetila Jezusu in Mariji. In potemtakem sploh ni čudno, da si vse življenje častil Jezusovo in Marijino Srce.
Kljub očetovim drugačnim željam in načrtom, si postal duhovnik, za kar si – poleg pobožnega in vernega srca – imel še eno lastnost: v tvojem življenjepisu namreč berem, da si bil »v zunanjem vedenju vse življenje nekoliko neokreten« in ta opis zadene žebljico na glavico za dve tretjini duhovnikov, ki jih poznam. Pa ne mislim s tem nič slabega in se ne norčujem … samo ugotavljam.
Postal si znamenit pridigar in si vodil in organiziral številne ljudske misijone. V ta namen si ustanovil posebno »kongregacijo Jezusa in Marije«, ki je ustanavljala semenišča in prirejala ljudske misijone in ki deluje še danes. Njeni člani se imenujejo po tvojem priimku in zdaj ne vem ali so »ojdisti«, »edeisti«, »udisti« ali pač »ǝdisti«! Upam le, da jih vodi »isti« duh kot tebe – torej: Sveti Duh!
Ustanovil si še posebno žensko kongregacijo za – kot piše – »izgubljena dekleta«! Kar je nadvse prijazen izraz za dekleta, ki jih možakarji najhitreje najdejo!
Brez zamere, ljubi moj sveti Janez Eudes. Čeprav si rekel, da bi vsako jutro potreboval tri večnosti: eno za pripravo na mašo, drugo za mašo samo in tretjo za zahvalo, upam, da zti zadostuje ena sama – tista, v kateri se veseliš z Jezusom, Marijo in z vsemi izgubljenimi dušami, ki si jih našel.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!
Gregor
Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK