V Poljanah nad Škofjo Loko se je 28. avgusta 1851 rodil slovenski pisatelj, pravnik in politik dr. Ivan Tavčar. Ustvaril je nekaj izrednih del, kot so Visoška kronika, Cvetje v jeseni, Izza kongresa, Med gorami in druga. Ob izredni čustveni navezanosti na slovenstvo, ki jo je izkazal v svojem literarnem delu, že kar šokantno izzveni njegovo prepričanje, da naj Slovenci ne bi bili narod, ampak pleme velikega južnoslovanskega naroda.
Leta 1884 je postal samostojni odvetnik in se posvetil tudi političnemu delovanju. Bil je eden vodilnih slovenskih meščanskih politikov. Po Jurčičevi smrti je leta 1881 prevzel souredništvo Slovenskega naroda. Sredi osemdesetih let je postal odbornik občinskega sveta, leta 1909 ljubljanski podžupan in bil med leti 1912 in 1921 ljubljanski župan s slovesom skrbnega in poštenega vodje. Bil je poslanec v dunajskem parlamentu. V prvi slovenski narodni vladi 1918 je bil poverjenik za prehrano, po nastanku Kraljevine SHS pa je sodeloval v ustavodajni skupščini Države SHS.
Fotografija: Wikipedija
