Z zakonom o zemljiški odvezi, ki so ga sprejeli na Dunaju 7. septembra 1848, so uradno odpravili tlačanstvo tudi na naših tleh. Z njim so se umirili neredi, ki so bili močni posebej med kmeti. Do nemirov je prišlo takoj po padcu osovraženega Metternicha, odpravi cenzure in cesarjevi obljubi, da bo razglasil ustavo. Medtem ko so bili meščani s tem zadovoljni, pa je prišlo do velikih nemirov med delavci in kmeti.
Kmečko prebivalstvo je poskušalo tudi fizično obračunati z zemljiškimi gospodi, kjer so bili ≫neporavnani računi≪. Zato so v Ljubljani ustanovili narodno stražo že takoj naslednji dan po ≫grdem razsajanju in živinskem obnašanju≪. Posnemali so jih tudi v drugih mestih. Na Kranjskem so uvedli obsedno stanje, k miru pa sta pozivala dr. Bleiweis in škof Slomšek. V mesta sta ste kmalu vrnila red in mir, na podeželju pa je bilo nemirno do konca septembra.
Najspornejše je bilo vprašanje odškodnine za odpravljene kmečke obveznosti. Zakon je predvideval odškodnino. Način njenega izračunavanja in plačevanja je bil določen pozneje.
Naslovnica: Wikipedija
