10. oktobra leta 1920 so na Koroškem izvedli plebiscit, na katerem se je prebivalstvo odločalo med Jugoslavijo in Avstrijo.
Celotno plebiscitno območje je pripadlo Avstriji.
O meji na Koroškem so odločali na mirovni konferenci in po dolgotrajnih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, 27. avgusta sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Kotlino so razdelili na cono A in B. Najprej naj bi glasovali v coni A. Če bi bil rezultat pozitiven za Jugoslavijo, bi glasovali še v coni B.
V coni A je bilo skupaj 39.291 volilnih upravičencev. Veljavnih oddanih glasov je bilo 37.304 ali 94 odstotkov volilnih upravičencev.
Za Avstrijo je glasovalo 22.025 volivcev ali 59 odstotkov, za Jugoslavijo pa 15.729 volivcev ali 41 odstotkov.
Zanimivo je, da je bila narodnostna sestava cone A, v kateri je bil plebiscit, močno v korist Jugoslavije oziroma Slovenije. Pri popisu prebivalstva leta 1910 so našteli 50.837 ljudi. Od tega jih je 69 odstotkov navedlo slovenščino za občevalni jezik. Le nekaj več kot tri desetine je navedlo za svoj jezik nemščino. S plebiscitom je bila zarisana meja na Karavankah.
Brez plebiscita pa je izgubila Slovenija v korist Italije Primorsko in dobila mejo na Planini pri Rakeku.
Vir fotografij: Wikipedija
