V začasni učilnici v stavbi občinskega odbora Idrija se je 20. septembra 1901 začel redni pouk nižje realke v Idriji, prve srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Ker je bil prostor premajhen, je rudnik dovolil uporabo dneh učilnic v zgradbi ljudske šole. V prvi razred so sprejeli 55 učencev. 44 jih je bilo iz Idrije in bližnje okolice, iz ostale Notranjske eden, iz Kranjske šest, iz Goriške trije in en dijak iz Koroške.
Sestavljavci učnega načrta so se odločili za smiselno razmerje med slovenščino in nemščino. V prvem in drugem razredu so za večino predmetov določili kot učni jezik slovenščino, saj je šola imela slovenski značaj in so jo obiskovali skoraj izključno slovenski učenci. V tretjem in četrtem razredu sta bila oba jezika pri pouku približno enako zastopana. Sestavljavci učnega načrta so pametno upoštevali dejstvo, da je bil takrat na ljubljanski realki pouk nemški (razen pri slovenščini in verouku) in da bodo morali idrijski dijaki dobro obvladati nemščino, če bodo hoteli nadaljevati študij. Realko v Idriji so okupacijske italijanske oblasti 5. 12. 1918 prepovedale.
Fotografija: Idrija/Wikipedija