21. septembra leta 1905 so v Šentvidu pri Ljubljani odprli Zavod svetega Stanislava in prvo popolno slovensko gimnazijo.
Pobudo za ustanovitev je dal ljubljanski škof Jeglič takoj po zborovanju slovenskih visokošolcev v Ljubljani avgusta 1898, na katerem je liberalno misleča večina zavrnila pobudo katoliških študentov, da naj bi bila osnova za skupno oblikovanje slovenske visokošolske organizacije katoliško krščanstvo.
Liberalni tabor je začel ostro gonjo proti škofu. Januarja 1899 je Slovenski narod objavil obsežen članek z naslovom Proti katoliškemu konvinktu. V štirih nadaljevanji je dr. Ivan Tavčar ostro napadel Jegličev načrt. Ogorčen je bil nad tem, da bi intelektualce vzgajali duhovniki. Februarja 1899 je delegacija na čelu z županom Ivanom Hribarjem obiskala škofa Jegliča in mu v imenu občine predlagala, naj opusti gradnjo škofijske gimnazije v Ljubljani. Škof Jeglič ni popustil. Zaradi možnih zapletov z ljubljansko občino se je odločil, da bo gimnazijo in internat gradil v Šentvidu. Z zidavo so začeli maja 1901 in jo končali do poletja 1905.