S svetnikom na ti: Ljubi moji sveti nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael!

Čeprav je v Svetem pismu v knjigi Razodetja zapisano, da »desettisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč« angelov mrgoli okrog Božjega prestola (glej Raz 5,11), le vam trem vemo imena.

Čeprav angeli veljate za duhovna, nesnovna in celo breztelesna bitja, ste mnogokrat in na mnogotere načine upodobljeni.

Čeprav ste angeli v Svetem Pismu omenjeni vedno kot možje in mladeniči in je tudi sama beseda angel vsaj v slovenščini moškega spola, ste na že omenjenih upodobitvah običajno bolj podobni bledim gospodičnam in tetam kot pa možakom, pa čeprav vas opremijo z mečem ali sulico in vam navesijo viteško opravo.

Zakaj je temu tako, ne vem?

Smo pa več kot podlegli temu tudi mi, običajni smrtniki moškega spola, ki lepoto in milino svojih izvoljenih, ljubljenih in čaščenih deklet in žena, torej običajnih smrtnic nasprotnega spola, primerjamo in enačimo z angelsko. Kadar blebetamo take neumnosti, je jasno da nimamo v mislih nič kaj dosti duhovnega, prej zelo in konkretno mesenega, a v svoji zaljubljenosti ali sli niti ne pomislimo, da mile dame postavljamo ob bok vojakom »nebesnih čet«!

Poleg tega je treba kar odkrito povedati, da angelcov sicer kar mrgoli po naših cerkvah – številka je vsekakor blizu apokaliptičnim desttisočkrat deset tisočim in tisočkrat tisočim – da pa so to vsi po vrsti sami otročaji, in to precej razgaljeni.

Slovenci poznamo rek, ki ga radi izustimo ob kaki dobri jedači, da bi pa tole »še angelci jedli, ko bi ritke imeli«. In ne vem, kako se je ohranil ta rek, oziroma kako je sploh stopil v veljavo, ko pa ti angelski otročaji, ki zganjajo nudizem po naših večinoma baročnih cerkvah dokazujejo in razkazujejo, da jih še kako imajo. Angelci ritke, namreč. Je pa res tudi dosti takih angelčkov, ki premorejo zgolj glavo in krila, in ne vem kako lahko dajejo Bogu čast in mu pojejo slavo, ko pa nimajo ne rok ne pljuč.

Ljubi moji sveti nadangeli, Mihael, Gabriel in Rafael! Vem, da vi pri vsem tem nima te nič. Vi kot pravi božji vojaki, služite svojemu Gospodu in Poveljniku.

Obilo žegna za vaš god. Pa ga izprosite še nam.

Gregor

Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več