Celjski občinski odbor je 5. oktobra 1906 vnesel v mestni cestnopolicijski red določilo s katerim je prepovedal slovenske napise na izveskih pred lokali. V Celju je bilo namreč toliko slovenskih obrtnikov in trgovcev, da so reklamne table in izveski dali slutiti, da v mestu živi tudi precej Slovencev.
Skupina Slovencev pod vodstvom odvetnika dr. Jura Hrašovca se je pritožila na štajerski deželni odbor, vendar je ta 25 maja naslednjega leta pritožbo zavrnil z utemeljitvijo, da so ulice občinska last, občina pa ima vso pravico predpisati obliko in jezik na izveskih, ki štrlijo v zrak nad ulicami.
Slovenci so se pritožili na upravno in državno sodišče, medtem pa je mestna policija začela odstranjevati slovenske izveske.
16. oktobra 1907 je državno sodišče razsodilo, ≫da je celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih zapisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen 19 državnih osnovnih postav≪.
Fotografija: Celje, pogled z gradu/Wikipedija
