Tvoja življenjska zgodba je osupljiva … in se bere kot življenje kakšnega sodobnega managerja, podjetnika, znanstvenika, pop-zvezde … skoraj kot življenje Steva Jobsa.
Rodil si se v šestnajstem stoletju. Pri devetih letih si izgubil mamo, pri dvajsetih še očeta, potem ko si sedemletni študij končal z dvojnim doktoratom. K sebi te je povabil in vzel stric po materini strani, papež Pij IV … in tako si komaj dvaindvajsetleten postal kardinal in milanski nadškof.
Osupljivo!
Toliko bolj, ker sploh nisi bil duhovnik. In tako si laično mladosten in mladostno laičen postal papežev svetovalec, tako rekoč »papež v senci« … in na tvojo pobudo je bil ponovno sklican in leta 1563 dokončan tridentinski cerkveni zbor. Stric papež te je sicer usmerjal v – lahko bi rekli – gospodarstvo in politiko, ti pa si se naskrivaj dal posvetiti v duhovnika in po stričevi smrti prevzel milansko nadškofijo.
In zdaj pride na vrsto tisti odstavek iz tvoje biografije, ki je resnično osupljiv. Piše: »Najprej je napravil red v nadškofijskih uradih, potem pa je obiskal čisto vse župnije v svoji prostrani nadškofiji. Vtise teh obiskov je zapisoval in iz teh zapiskov so nastali njegovi sloveči Opomini ljudstvu.«
To. Da mi je to doživeti: nadškofa … mah, lahko je tudi samo škof … ki bo naredil red. Ki bo obiskal svoje župnije in spoznal svojo čredo!
Ljubi moj sveti Karel! Glede na to, da si zavetnik ljubljanskega – in tako torej slovenskega – bogoslovnega semenišča, te prosim, uporabi vse svoje veze in poznanstva, iztrži vse protiusluge, vse odprte račune, kar jih imaš pri višjih inštancah, ki se dvigajo k Svetemu Duhu in nam izprosi enega dobrega pastirja. Dovolj je eden, samo da bo dober. Da bo imel vse potrebne pastirske lastnosti. Saj imamo pastirje … ampak eden bi samo žvižgal, drugi bi ovce samo strigel, tretji jih zapira v ogrado in hlev, medtem ko četrti pohajkuje, trdeč da išče izgubljene, peti vihti palico, medtem ko šesti tuli z volkovi … vsak ima nekaj dobrih lastnosti, a nobeden nobenih dovolj skupaj, da bi se čreda znašla. In rešila.
Ljubi moj sveti Karel. Ti si se iztrošil v svojem pastirskem poslu. In si mlad umrl. Mlajši kot Steve Jobs, recimo … Kot se za managerja in svetnika spodobi. Da postane legenda!
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!
Gregor
Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK