Priznam, da me je zamikalo, da bi zapisal »sveti Andrej Dung-Lac & Co«, pa sem se prestrašil, da bom koga po nepotrebnem vznemiril. Čeprav je res, da »& Co« pravzaprav pomeni čisto isto kot » in tovariši«. Kompanija je tovarišija … če seveda oboje razumeš v žlahtnem oziroma prvotnem pomenu besede, tako kot se ju je dalo razumeti preden so raznorazne gospodarske kompanije in predvsem politične tovarišije umazale besede, svet in duše.
Pa se, ljubi moj sveti Andrej, najprej pomeniva kakšne vrste kompanija so tile tvoji tovariši.
Gre za množico vietnamskih mučencev 17., 18. in 19. stoletja, in ko vas je leta 1988 Janez Pavel II. razglasil za svetnike, so vas našteli 117: 11 španskih dominikancev, 10 francoskih misijonarjev in 96 domačinov, Vietnamcev. Ali še drugače: 8 škofov, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti.
Ti, ljubi moj sveti Andrej Dung-Lac, ki so te na prošnjo vietnamskih škofov postavili na čelo te svete skupine in tvoje ime dali zapisati na koledar, spadaš v dve rubriki: si domačin in duhovnik.
Lahko bi zdaj zapisal še tisto nekaj malega, kar je znano o tvojem življenju in smrti, pa se mi, oprosti, ne zdi potrebno. Pogumno si pričeval za Kristusa in ker ga nisi zatajil pred ljudmi, te tudi on ni zatajil pred Očetom. Mučeniška palma v tvoji roki in svetniški sij, ki ti zlati obraz, sta krvavo zaslužena. Dobesedno.
Razmišljam pa o množici mučencev na naših tleh. Res je, da so umirali dobro stoletje kasneje kot vi, res je, da je njihovi smrti v prvi vrsti botrovala vojna in od vojne zasvojeni, zaslepljeni in pozverinjeni ljudje, res pa je tudi, da so se strani v tej vojni – vsaj na naših tleh – izvečine izbirale po ključu »za Kristusa« ali pa »proti Njemu«. In v množici brez sodbe pobitih je bilo mnogo, premnogo popolnoma nedolžnih, ki strani v vojni sploh niso izbirali, ampak so jim jo, po ključu »za Kristusa«, enostavno določili. In jih poslali v prav tako mučeniško smrt, kot je bila, ljubi moji vietnamski tovariši, vaša. In kar je hudo in žalostno in hudo žalostno, je dejstvo, da so se tisti, ki so vse te, ki niso pripadali pravi strani, imenovali – tovariši.
Ljubi moj sveti Andrej Dung-Lac in sveta kompanija. Obilo žegna ob vašem godu. Pa nam ga vrnite in razlijte na nas … da se ne bo nikdar več ponovilo, kar se je dogodilo vam in nam.
Gregor
Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK