5. maja 1991 je začel veljati slovenski zakon o vojaški dolžnosti. Odrejal je, da slovenski državljani služijo vojaški rok v Teritorialni obrambi in organih za notranje zadeve, in ne več v jugoslovanski armadi. Vojaški rok je bil določen na sedem mesecev.
Zakon je dopuščal ugovor vesti in predvidel možnost služenja vojaškega roka brez orožja ali v nadomestni civilni službi.
Marca 1991 je republiški sekretariat za ljudsko obrambo začel pripravljati prva dva centra za usposabljanje vojaških obveznikov v Pekrah pri Mariboru in na Igu ter vpoklical prve nabornike, ki so vojaški rok začeli služiti v sredini maja 1991. Prav to je sprožilo tudi prvi odkrit konflikt z jugoslovansko vojsko, ki je 23. maja 1991 obkolila center v Pekrah. Med demonstracijami proti postopanju JLA je v Mariboru pod kolesi vojaškega oklepnega transporterja umrla civilna oseba.
Zakon o obrambi in zaščiti je bil sicer sprejet 29. marca 1991, po polletnem političnem boju Demosa z opozicijo, ki je deloma podpirala zamisel o demilitarizaciji Slovenije. Določil je, da se bo Slovenija branila z oboroženim bojem in da njeno obrambo predstavljajo oborožene sile (Teritorialna obramba Republike Slovenije), narodna zaščita in enote za zveze. Za popolnjevanje teh je bila uzakonjena splošna vojaška dolžnost.
Naslovnica: Wikipedija
