V imenu prejšnjih državnih poslancev, banskih svetnikov, županov in drugih predstavnikov javnega življenja so 29. oktobra 1944 ustanovili Narodni odbor za Slovenijo kot ≫začasno narodno predstavništvo≪. Podlaga za ustanovitev je bila Narodna izjava, ki jo je podpisalo okoli 300 slovenskih javnih delavcev.
Kot ≫zastopniki slovenskega javnega življenja≪ so med drugim zahtevali federativno, na demokratični podlagi in socialno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karađorđevićev, katere sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija.
Narodni odbor za Slovenijo je začel delati sredi januarja 1945. Štel je 13 članov: sedem iz vrst Slovenske ljudske stranke, šest iz vrst Jugoslovanske nacionalne stranke, eno mesto pa je bilo še prazno za predstavnika socialistov. Njegov predsednik je bil dr. Jože Basaj.
Odbor si je postavil nalogo, da prepreči partizanom zasedbo cele Slovenije, doseže združitev vseh protikomunističnih sil na Slovenskem, vzpostavi oblastno strukturo Slovenije in jo razglasi za poseben mednarodni subjekt ter doseže, da bosta slovensko ozemlje zasedli britanska in ameriška vojska. V ta namen je njegovo predsedstvo pripravilo vrsto ukrepov, ki pa so zaradi drugačnega razpleta vojne, kot ga je pričakoval Narodni odbor, ostali le na papirju. 21. februarja 1945 je formalno ustanovil Slovensko narodno vojsko, v katero so se vključili vsi slovenski protikomunistični oddelki, razen dela kraljeve jugoslovanske vojske generala Ivana Prezlja.
Vir: Peter Colnar, Slovenska kronika tisočletja
