Ciril in Metod sta nam prinesla pisavo in krščanstvo

Ciril in Metod sta nas opismenila Slovencem sta krščanstvo in pisavo pred natanko 1157 leti prinesla grška brata Ciril in Metod. Tega prelomnega dogodka slovenske zgodovine, ki je prekinil ponemčevanje, se najbolj spominjajo v Murski Soboti, saj sta Grka delovala tudi v Prekmurju in prijateljevala s slovenskim knezom Kocljem.

Sveta Ciril (ali Konstantin) in Metod, apostola Slovanov in sozavetnika Evrope, godujeta 5. julija. Med Slovane sta prišla kot misijonarja, vendar sta za širjenje vere moral ljudi tudi opismeniti. Takrat, v 9. stoletju so Slovani govorili praktično isti jezik, Slovenci pa so živeli tudi v današnji Avstrijo in na Madžarskem. Slovaki in Slovenci so bili takrat praktično del istega naroda. Bizantinski cesar, ki je želel krščanstvo razširiti v Srednjo Evropo, je med Slovane poslal Solunčana redovnika Cirila in filozofa Metoda.

Spodnja Panonija, druga slovenska država

Na območju sedanjega Porabja, Prekmurja in Panonske nižine je takrat samostojno vladal slovenski knez Kocelj. Druga slovenska država v zgodovini (za Karantanijo, ki je obstajala med leti 658-828)  se je imenovala Spodnja Panonija. Njena samostojnost je trajala od leta 869 do 874. Bila je redko poseljena, med Slovani pa je živelo tudi precej Nemcev.

V prestolnici kneževine, Blatenskem Kostlu na zahodni obali Blatnega jezera, sta bila Ciril in Metod večkrat gosta kneza Koclja. Prav zaradi njunega delovanja so iz dežele odšli nemški misijonarji, kar je prekinilo proces ponemčevanja, Kocelj pa dobil pogum, da je mejno frankovsko grofijo osamosvojil.

Glagolica

Brata sta v Rimu dosegla nekaj nemogočega: papež je na njuno prošnjo kot bogoslužni jezik priznal tudi slovanščino. Do takrat (in potem vse do leta 1965) je bilo namreč bogoslužje v katoliški cerkvi dovoljeno le v treh svetih jezikih: latinščini, hebrejščini in grščini. Pisava tega jezika, ki si jo je izmislil Ciril, je bila glagolica. V naše kraje so jo razširili njegovi učenci. Slovansko bogoslužje se je ohranilo vse do leta 1880, ko je v Šmarjah pri Kopru bila zadnja glagoljaška maša. Glagoljaštvo ni bilo prisotno samo v Istri, kot mnogi mislijo, ampak je bilo v srednjem veku tudi v osrednji Sloveniji. Glagolske napise pa najdemo še danes v mnogih primorskih cerkvah. V času poitalijančevanja Primorske v 19. in 20. stoletju so mnogi narodnozavedni duhovniki skušali obuditi glagoljaštvo, slovenski škof na Krku Anton Mahnič pa je ustanovil celo glagoljaško akademijo.

Pomursko izročilo

Na sam praznik je murskosoboška škofija organizirala romanje v Velegrad na Češkem, nekdanjo prestolnico samostojne Velike Moravske in sedež Metodove škofije. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, teolog in zgodovinar, poudarja, da je Premurje in vzhodna Štajerska do Konjiške gore in Haloz del nekdanje Spodnje Panonije. Spomin na Cirila in Metoda je še vedno živ, saj ljudsko izročilo v več krajih govori o njuni poti v Rim, tudi kje sta pasla konje in kje prečkala Muro. Obenem imata sveta brata skoraj v vsaki pomurski župniji kapelo, sliko ali kip, kar pričuje o stari tradiciji.

Izrinjanje slovenske besede tudi danes

Na osrednji slovesnosti, pri maši v murskosoboški stolnici prejšnji teden, je škof Štumpf pred eni tednom spomin na svetnika aktualiziral: »Slovenske pesmi in besede v starodavni Panoniji, v Blatenskem Kostelu in okolici, so zamrle, izrinile so jih druge besede in pesmi. A te besede in pesmi je ohranilo verno ljudstvo na obrobju Panonije v sedanji soboški škofiji. Tudi tukaj so te besede in pesmi, ki poveličujejo Boga in Marijo, danes ogrožene. Pa ne le tukaj, na svoj način povsod po Sloveniji. Današnje slavje ob 1150-letnici prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v naše kraje je zato zelo močan klic, da strnemo moči, da se še bolj oklenemo Jezusa.«

 

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več