Tri srede (ABC krščanstva)

Tri posebne srede imamo. Tri take, ki se ločijo od drugih sred. Tri svete srede. Izvzete od ostalih. Povzdignjene.

Tri posebne srede imamo. Tri take, ki se ločijo od drugih sred. Tri svete srede. Izvzete od ostalih. Povzdignjene. Kar pomeni latinski izraz, ki ga prevajamo z besedo sveti (sacrum). Tako nam je to besedo razlagal naš prevajalec Svetega pisma Otmar Černilogar. Blagopokojni.

Pepelnica

Včeraj je bila pepelnična sreda. Ne pustna, kot bo rekel kak pametnjakovič. Postna sreda. Začetek posta. Po katoliških postavi strogi post, enako kot na velikega petka dan. Med mašo je tudi obred pepelenja, ko vernikom po glavi posujejo malce pepela. Zaradi korone smo mi to naredili sami doma. Ne verjamem, da je bilo kaj manj veljavno od tistega v živo. Vsekakor pa je bilo bolj veljavno od “duhovnega pepelenja”, ki so ga mašniki posredovali preko spleta…

40 dni traja postni čas, ki ga sicer bolj ali manj poznajo vse religije. Slovenci ga poznamo že od pamtiveka. Pred vsakim praznikom so naši predniki imeli dan posta. Brez mesa, včasih pa le ob kruhu in vodi. Ali samo ob vodi. Ta čas, najstrožji v letu, označuje tudi pust: veliko veseljačenje tik pred pepelnično sredo. Na pustni torek.

Sreda sredi velikega tedna

Poleg pepelnične poznamo še dve sredi. Velika sreda je sredi velikega tedna, ki je tik pred veliko nočjo. Tisti teden vsem dnevom rečemo veliki. Začne se z nedeljo, ki ji ne rečemo velika, ampak cvetna ali oljčna. Potem pa: veliki ponedeljek, veliki torek in tako naprej do velike sobote.

Sledi velikonočna nedelja, ki ji rečemo velika noč. Po katoliški tradiciji, ki izhaja iz judovstva, je prvi dan tedna nedelja. Z velikonočno nedeljo se tako začne velikonočni teden. Velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek. To sta dela prosta dneva. Sledijo velikonočni torek, velikonočna sreda, velikonočni četrtek… V brevirju se moli ta teden molitve kot ob nedeljah. Kot da je vsak dan nedelja. S tem poudarimo, da je velika noč največji krščanski praznik. Ne pa božič, kot marsikdo misli, če ni hodil “h nauki”, k nauku, kot rečemo na Vipavskem. Ali če je nauk prešprical. Ali preklepetal. Za vsak primer še prevod v zborno slovenščino: verouk ali po starem krščanski nauk.

Zato tale kolumnica, ki bi jo lahko naslovili tudi ABC krščanstva. Ponovimo, torej: pepelnična sreda, velika sreda in velikonočna sreda.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več