V Večnost k Bogu je v 95-tem letu starosti odšel Jurij Souček. Bil je velik navdih zame z vsemi srečnimi spomini na otroštvo. Osebno si ga bom najbolj zapomnil po njegovem dramskem ustvarjanju za katerega je prejel Borštnikov prstan leta 1994 in po sinhronizaciji risank Jajo in Pajo ter Pipi in Melkijad. Najlepši spomini.
Odigral je več kot 300 gledaliških vlog, bil zaposlen 40 let v ljubljanski Drami. Na umetniški poti je tudi režiral, posnel je več kot 500 radijskih iger. Več generacij otrok pa ga pozna po njegovem duhovitem in globokem glasu, ki ga je posodil številnim risanim junakom.
Ker prihajam iz Šturij, župnije Svetega Jurija v mestu Ajdovščina, mi je še posebej zanimiva povezava, oziroma, odnos, ki sta ga stkala Souček in duhovnik, kasneje mučenec Filip Terčelj. Terčelj je bil namreč Součkov profesor verouka.
Takole je povedal Jurij Souček: “Prvi zgled v veri sem dobil v gimnaziji. Moj profesor verouka je bil Filip Terčelj. Slišim, da se bo začel postopek za njegovo beatifikacijo. Imel sem lep glas in igral sem na violino, profesorju sem se priljubil in sva skupaj muzicirala, saj je bil odličen pianist. Tako me je spet »privabil« nazaj v cerkev, igral sem pri mašah, na duhovnih vajah, pri verouku.”
Zares, zanimiva povezava s šturskim mučencem in čas, ki ti približa in še dodatno osvetli svetniško osebnost Filipa Terčelja. Jurij Souček je vedno govoril, da je imel veliko sogovornikov in kažipotov na pori k Bogu. Med njimi je igrala zelo pomembno njegova žena, operna pevka Milena Morača.
Kot zanimivost: za eno leto ga je z Akademije med študijem nagnala takratna partija, ker je trdil, da je gledališka umetnost individualna in ne kolektivna.
Jurija Součka so pokopali v torek, 23. januarja 2024 na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Komemoracija v njegov spomin pa bo v ljubljanski Drami 14. februarja ob 17.h.
Dragi Jurij Souček, hvala za vse!
