Vlagal Pepe je vsa dolga leta,
si računal dobo pokojninsko,
vanjo vštel celoto preživninsko,
stvar mu šele zdaj je razodeta.
Razodeta, da zaman je vlagal,
upal, da svoboden bo v pokoju,
in krepak kot orel, kakor v loju
da živel bo, nikdar ne omagal.
Za svobodo ko se je odločil,
niso mu povedali prav vsega,
to zdaj Pepeta nenehno bega,
da bi se od jeze kar razpočil.
Saj sem vlagal, plačeval na polno,
zdaj pa izračun, ob njem da bruham,
se v vročini prepoten ves kuham,
v atmosfero sem zajadral bolno.
Ves čas sem precej presegal normo,
da dočakam dobro pokojnino,
zdaj pa komaj bo za preživnino,
vse šlo k vragu namreč bo z reformo.
Si izbral si pač svobodo zlato,
malo preden pokoj bi nastopil,
šele zdaj se ti je kliker vklopil,
da zlato zamenjal si za blato.
Pepe, res si varčeval, da letal
bi kot orel, jadral tam v pokoju,
a pristal boš na golobjem gnoju,
vsak dan znova stran ga boš pometal.
