Združeni artisti prekomorski
so od Chaplina na prizorišču,
včasih bolj in včasih manj v središču,
v hollywoodski krajini obmorski.
Vse drugačna je zrcalna slika,
ki na tej se strani kaže morja,
zatemnjuje jasna ki obzorja,
neprivlačna, čisto nič ne mika.
Združenje artistov ko v svobodno
gibanje se je pred časom dalo,
vsi so mislili, da gre za šalo,
malokomu je bilo nerodno.
A potem artisti potegnili
javnih sredstev so cel kup iz kupa,
snemali so filme iz obupa,
vsakič s tem še bolj so ga lomili.
Ptič, ki ne zna peti, le topira
ki se in izgublja se na sceni,
tega amaterja se ne ceni,
coklja je za združenje, ovira.
Pa njegova prva pomočnica,
zboru ki brezglavo poveljuje,
po preprogah rumbo poplesuje,
prav za film Texaška norica.
O režiji da ne govorimo,
vodi vse iz gabrovega grma,
pot artistov bo navzdol res strma,
sestopiti ko jim dovolimo.
Združeni artisti evfemizem
za evropski so debakl pravi,
se ime v primernejše popravi:
Združenih svobod primitivizem.
