18. marca 1414 so zadnjič opravili obred ustoličenja koroškega vojvode ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu. Vojvodi je slovenski kmet zadnjič izročil oblast.
Knežji kamen ali knežji sodni prestol je stal na nekdanjem vojaškem zbornem mestu znotraj utrdb Krnskega gradu. V slovenski kneževini Karantaniji je bil simbol knežje oblasti, po zamenjavi knezov z bavarskimi grofi oziroma vojvodi okoli leta pa je bil simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Od 12. stoletja je bil namenjen ljudski poklonitvi in ustoličenju novega vojvoda pri obredu v slovenskem jeziku.
Knežji kamen je spodnji del jonskega stebra, postavljen s podstavkom navzgor. Visok je okoli 65 cm. Premer podstavka je okoli 87 cm, stebra samega pa okoli 62 cm. Izvira iz ruševin rimskega mesta Virunum. Na ploskvi vrh kamna je bil konec srednjega veka vklesan koroški deželni grb s tremi levi, vendar so vidni le še obrisi ščita. Leta 1862 je knežji kamen kupilo
Koroško zgodovinsko društvo in ga postavilo najprej na dvorišče Deželne hiše v Celovcu, leta 1870 pa v njeno Veliko dvorano z grbi. Leta 1905 so ga prestavili na sedanje mesto v Deželnem muzeju v Celovcu.
Fotografija: Wikipedija
