Ljubljanski župan Ivan Hribar se je 22. avgusta 1910 s posebnim razglasom obrnil na svoje someščane in jim pojasnil, da Njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana ljubljanskega. Tako je prenehal z županovanjem, ki ga je začel 7. maja leta 1896. Hribar je bil že od krvavih dogodkov septembra leta 1908, ko sta bili ob protinemških demonstracijah tudi dve smrtni žrtvi, trn v peti visokim državnim uradnikom.
Občinski svet je 30. avgusta 1910 Hribarja demonstrativno še sedmič izvolil za župana in istočasno sklenil, da Gosposko ulico poimenujejo po njem. Državna oblast je odgovorila odločno. Razpustila je občinski svet.
Na jesenskem zasedanju deželnega zbora je deželni odbornik dr. Evgen Lampe dal pobudo, da se preveri Hribarjevo župansko poslovanje. Skupina desetih uradnikov je od 13. novembra 1913 do 23. junija 1914 na ljubljanskem magistratu pregledovala občinske papirje ter sestavila impozantno poročilo na 338 straneh. Rezultat je bil osupljiv: vknjižena ni bila le ena krona in 50 vinarjev.
Fotografija: Wikipedija
