Ljudska fronta Jugoslavije se je 22. februarja 1953 preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL). Predsednik SZDL je postal Josip Broz Tito, generalni sekretar pa Edvard Kardelj. Praktično so v organizacijo vpisali vse. Dovoljeno je bilo tudi kolektivno članstvo, vrata pa so bila v nasprotju s partijskimi odprta tudi vernim. Osrednje mesto v prenovljeni organizaciji je bilo namenjeno komunistom, njihova temeljna naloga pa je bilo ≫vztrajno in potrpežljivo prevzgajanje ljudi, da bodo spoznali, v čem je prednost socialističnega sistema pred ostalimi sistemi≪.
Predstavniki nekaterih zahodnih socialdemokratskih strank so se kot gostje udeležili ustanovitvenega kongresa, vendar so bili glede napovedane vključitve SZDL v Socialistično internacionalo precej zadržani. Zaradi jugoslovanskega odnosa do demokracije in politične opozicije pa nekateri niso hoteli niti slišati o vključitvi SZDL v Socialistično internacionalo.
