Od Maše za Domovino je minilo že dolgo. Takrat se je poslanka v parlamentu spravila na nov tednik Domovina in s svojimi agresivnimi komentarji, za katere res ne moremo trditi, da gre za vrhunske intelektualne misli, pritegnila pozornost javnosti. Tako je veliko ljudi izvedelo, da je začel izhajati novi tednik. Zaradi Maše smo dobili nove naročnike.
Petkovi protestniki so bili v tistem času bolj brihtni, saj so pravočasno ugotovili, da bo grmada zažganih Domovin povzročila kontraučinek, in so odnehali. Škoda.
Od takrat mediji Domovino boljkone ignorirajo. A včeraj zjutraj me je objava portala Necenzurirano (gre za tabloidni portal smetarskega tajkuna Odlazka, ki ima novinarje na poziv) spravila v dobvro voljo. Za las privlečene obtožbe in debele laži, ki jih tudi običajen bralec tako uvidi, so najboljša možna reklama za nov medij. Hvaležen sem jim za to. Napovedali so, da bodo izmišljeno zgodbo nadaljevali, kar me še toliko bolj veseli.
Hvaležen sem tudi za novo spoznanje. Res si doslej nisem mislil, da lahko novinarji, ki jih levičarji tako hvalijo, naredijo tako izjemno slab izdelek, ki bi ga lahko uvrstili v novinarske učbenike pod rubriko Saj ni res, pa je.
V resnici se mi novinarji smilijo, da se morajo pod kaj takega podpisati, a kaj čmo, časi so taki, da naklade povsod drastično padajo. No, ja, ne povsod. Domovina naklada neprestano raste že od nastanka 17. maja lani.
