Slovenski rodoslovci imajo novega predsednika, Hohkrauta iz Šempasa

Slovensko rodoslovno društvo (SRD), ki ga je skupaj z ljubitelji rodoslovja leta 1995 ustanovil Peter Hawlina, je postalo eno od najbolj aktivnih svetovnih rodoslovnih druženj. Zdaj je dobilo novega predsednika, ki živi na Vipavskem,

Slovensko rodoslovno društvo (SRD) je novega predsednika Mateja Hohkrauta (44) iz Šempasa izvolilo soglasno. Veliki rodoslovec, oče sodobnega slovenskega rodoslovja Peter Hawlina(77) se je poslovil od vodenja društva. Novi predsednik Matej Hohkraut je po izobrazbi profesor likovne pedagogike, dela pa v informatiki.

Matej Hohkraut (levo) in Peter Hawlina ob primopredaji vodstva SRD v Ljubljani marca 2019

Hohkraut, kot tudi priimek pove, ni doma na Vipavskem. A Štajerc se je v Šempasu ustalil zaradi ljubezni in službe. Njegova soproga nosi priimek Batagelj, ki izhaja od Stomažev pod Čavnom. Po izvolitvi je obljubil, da bo novo vodstvo “nadaljevalo srčno in kakovostno delo”, ki so ga v slovenskemu rodoslovju začeli “njegovi pionirji”. Želi pa si “pripeljati moderne pristope, ki jih danes že srečujemo v svetovnem rodoslovju ter  v polnem sijaju izkoristiti potencial naših članov, ki nas vedno znova razveseljujejo z novimi dosežki in projekti”.

Delovanje članov rodoslovnega društva je ljubiteljsko. Z nesebičnim in neplačanim delom nastajajo koristi, ki so brezplačno na voljo za uporabo ostalih članov in nečlanov. Člani se redno srečujejo in si izmenjujejo izkušnje. Organizirajo tudi redna strokovna predavanja in izdajajo rodoslovni časopis Drevesa. Po zahodnih vzorih so oblikovali tudi priporočila za delo, kar zelo olajša izmenjavo podatkov in poveča njihovo kakovost. Njihovi člani so napisali tudi že več knjig v obliki priročnikov, kar novincu v rodoslovju zelo olajša delo.

Vzdržujejo tudi spletne strani z mnogimi brezplačnimi nasveti, kjer najdemo zgodovinski imenik slovenskih župnij ter leksikon priimkov. Zelo pomemben je referenčni indeks, seznam oseb, ki jih imajo slovensnki rodoslovci v svojih bazah podatkov. Doslej so v svoje računalnike vpisali že več milijonov oseb, kar daje uporabno vrednost slovenski nacionalni in narodni dediščini. Za svoje delo društvo doslej še ni dobilo od države nobenega denarja, ampak se vsa dejavnost vzdržuje le prostovoljno ali s članarino.

Matej Hohkraut ima svoje spletne strani, na katerih je tudi lično oblikovana knjiga o njegovi rodbini: matej.hohkraut.com. Hohkraut že leta ure in ure posveča raziskovanju svojega družinskega drevesa. Njegove glavne veje velikega rodoslovnega drevesa tvorijo rodbine: Hochkraut ali Hohkraut, Škruba, Slanšek in Habič.

Na svetovni splet pa je postavil prvo knjigo v načrtovani trilogiji z naslovom Lipa zelenela je. Knjiga je zanimiva in lep zgled, kako javnosti predstaviti zgodovino svoje rodbine. “V prvi izmed treh knjig o zgodovini mojih prednikov sem posebno pozornost posvetil prav zgodbam, ki so potovale od ust do ust, iz roda v rod,” je povedal ob spletnem izidu. Knjigo najdemo tukajle: KLIK

Hohkraut je v uvodu knjige zapisal: “Danes, ko se odpravim na pokopališče, zame predniki niso samo napis na kamnu, ampak imajo obraze in njihova življenja se odvijajo v mojih mislih in preživeli bodo, ne kot napis na nagrobnem kamnu, preživijo lahko samo, če so v našem spominu. Tisoč lučk in plamenov sveč premaga samo ena drobna misel in spomin na ljubljene. Torej prižigam misli in spomine kot drobne lučke za vsakega od prednikov. Čeprav ne vem, kje ležijo, vem, kje jih lahko najdem. S tem zapisom poskušam sestavljati mozaik v spominu vseh nas, ki nas vodi ista kri, da ne pozabimo, čeprav so trave in grmičevja prerasla gomile, spomin na pokojne opešal in imena se prvotna izgubila. Našim prednikom v slavo in našim potomcem v spomin!”

 

 

 

 

Ne spreglejte
Naloži več