Tomažič ustavil aneksijo Primorske

Akademik Boris Pahor (105), ki se še spominja požiga Narodnega doma v Trstu in je preživel nemški lager, nasprotuje preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matici Sloveniji.

Državni svetnik iz Vrhpolja Branko Tomažič (SLS) je v Državnem svetu uspel preprečiti uveljavitev preimenovanja praznika vrnitve Primorske k matici Sloveniji v priključitev Primorske.

Državni svet je z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. DZ bo tako ponovno odločal o predlogu, a bo tokrat potrebna absolutna poslanska večina ali 46 glasov.

Primorska ni bila enostransko priključena

Tomažiču je tokrat uspelo ustaviti Nemca, ki smatra, da je bila Primorska anektirana. FOTO: Arhiv Državnega sveta

Državni svetniki so v poldrugo uro trajajoči razpravi tehtali argumente za in proti preimenovanju državnega praznika. Nekdanji poslanec, danes pa državni svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega vetaizpostavil, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostranske priključitve, je pojasnil.

Prvopodpisani pod spremembo zakona, poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani izjavil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot mednarodno pravnega vidika, prav tako v ničemer ne posega v pariško mirovno pogodbo. Zavrnil je zgodovinske primerjave z nasilno priključitvijo in se skliceval na zgodovinska dejstva oziroma večdesetletno uporabo terminologije, ki so jo po vojni uveljavili komunisti.

Celo Boris Pahor je proti preimenovanju

Že svetniška razprava je nakazala večinsko naklonjenost predlogu veta. Svetnik Marjan Maučec je med drugim izpostavil stališče tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki da se je jasno opredelil za termin vrnitev.

Akademik Boris Pahor (105), ki se še spominja požiga Narodnega doma v Trstu in je preživel nemški lager, nasprotuje preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matici Sloveniji.

Franci Rokavec se je vprašal, zakaj bi govorili o priključitvi nečesa, kar je bilo vedno naše. Kot je dodal, moramo resda gojiti dobre odnose s sosedi, si pa moramo sami postavljati pozicijo lastne države. Če bomo to znali, nas bodo tudi sosedje znali spoštovati, je povedal.

Da je besedah priključitev neustrezna s terminološkega vidika, je na podlagi opredelitev iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika pojasnjevala državna svetnica Branka Kalenić Ramšak. Igor Antauer pa se je vprašal o smiselnosti takšne razprave, opomnil na politizacijo teme, a vendarle dodal, da je namen DS tudi v tem, da poslankam in poslancem da možnost za drugi razmislek.

Argument: imena proslav

Na drugi strani je svetnik Bojan Režun poudaril, da so Primorci vselej hodili na proslave priključitve Primorske k matični domovini in ne na praznik vrnitve. Z njim se je strinjal Davorin Terčon, ki je dodal, da je dilema pravzaprav nepotrebna in da je prav, da kot zagovorniki lokalnih interesov prisluhnejo ljudem.

DZ bo po danes izglasovanem vetu o zakonu moral odločati ponovno. Glede na to, da so ga na prvem glasovanju poslanke in poslanci potrdili z 38 glasovi za in 32 proti, je ponovna potrditev tega zakona dokaj negotova.

DZ je predlog spremembe zakona, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, potrdil pred tednom dni. Vendar pa se je že v predstavitvi stališč poslanskih skupin izkazalo, da niti v koaliciji glede predloga niso bili povsem poenoteni, medtem ko so mu v opoziciji nasprotovali.

Uredniški komentar o tem terminološkemu spopadu in zgodovinskih dejstvih je za Vipavsko napisal profesor zgodovine Tino Mamić.

BP/TAM/Obalainfo.si

Ne spreglejte
Naloži več