Klemen Jaklič v Ajdovščini

Dvojni doktor znanosti in izjemno odmevni ustavni sodnik Klemen Jaklič prihaja v Ajdovščino. Krajevna skupnost organizira njegovo predavanje, na katerem bo v petek. 17. maja ob 19. uri odgovarjal tudi na vprašanja. Gre za vrhunskega jurista, ki je magistriral na slovitem Harvardu in doktoriral na prestižnem Oxfordu.

Od leta 2013 naprej je vsako leto uvrščen na ugledno lestvico med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov (izbor IUS INFO), v zadnjih dveh letih pa je bil izbran za najuglednejšega slovenskega pravnika (izbor Tax-Fin-Lex).

Jaklič je znan kot neposreden in odkrit komentator družbe in politike, kar mu določeni levičarski mnenjski voditelji zelo zamerijo. Zato je bil kljub najboljšim referencam s strani politike velikokrat postavljen v drugo ligo.

Za Vipavsko je pogovorni večer izjemna priložnost, da ljudje iz prve roke spoznajo ustavnega sodnika brez dlake na jeziku. O svojem delu piše tudi na socianih omrežjih in tako po tviterju približuje ustavno sodišče navadnim državljanom. Njego tviter profil je tale: @kjaklic

Tako je recimo v razvpitem primeru obosojenega Milka Noviča napisal odklonilno ločeno mnenje, ki je divgnilo precej prahu v medijih in politiki. Danes, ko se je izkazalo, da je bil Novič po nedolžnem zaprt, se mu seveda nihče ni opravičil. Mnenje je Jaklič javno objavil naslednje:

Poleg zadeve Novič sem proučil tudi spis št. IV K 47223/2017 (poskus umora dr. Janeza Plavca, vodje NMR centra, Kemijski inštitut), ki ga je kazenski senat Ustavnega sodišča ob odločanju v tej zadevi soglasno pribavil na podlagi 5. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki se glasi: “Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo podatke, spise in listine na vpogled, sodišča pa tudi pravno pomoč.”

Dne 22. 3. 2017 sem pred Državnim zborom prisegel, da bom sodil po Ustavi in zakonu, ter po svoji vesti. Po tem, kar sem v spisu videl, vključno z delom preiskovalnih in (pravo)sodnih organov do sedaj, mi vest ne dopušča, da bi, preden tine razjasnijo nekaterih očitnih in ključnih vprašanj glede povezanosti obeh zadev, sodeloval pri potrjevanju ustavne skladnosti kakršnihkoli odločitev, ki temeljijo na zame očitno nerazčiščenih oziroma špekulativnih predpostavkah (in s tem eo ipsoočitno napačno ne/obrazloženih sklepih) o tem, kaj se je v primeru umora dr. Jamnika (direktorja Kemijskega inštituta) ter poskusu umora njemu neposredno podrejenega dr. Plavca (vodje NMR centra na Kemijskem inštitutu) v resnici zgodilo. Od sodnikov Ustavnega sodišča sem pridobljeni spis proučil zgolj sam, zato vem, o čem pišem. Kdorkoli bi o zadevi želel napraviti drugačen sklep, pri čemer pa v pridobljeni spis ne bi vpogledal, bi sklepal brez temelja. Državljanke in državljani, predvsem pa družina in starša umorjenega, imajo pravico, da se vprašanja glede povezave obeh zločinov, ki bodejo v oči, v resnici raziščejo in se ugotovi, kdo in kako je umoril njihovega sina oziroma moža in očeta. Prav tako si Slovenija, kot država, ki stremi k idealu pravne države, ne more privoščiti, da bi, zaradi ne dovolj temeljitega razčiščenja ključnih očitnih vprašanj, ki pa jih je mogoče preiskati in razčistiti, tako huda kazniva dejanja ostala nepojasnjena. Najhuje pri tem bi bilo, če bi se razčiščenje takšnih zločinov na kakršenkoli način – pa če še tako subtilen in blag – oviralo. Iz zadev med drugimizhaja nevarnost novih umorov, o čemer so se pojavili novi dokazi v spisu.

Ne spreglejte
Naloži več