Vladimir Jarec
ŠLA JE VLADKA
Na osmrtnico smo naleteli,
zjutraj jo nekdo je bil objavil,
brez potrebe s tem denar zapravil,
v vednost smo novico pač sprejeli.
Šla je Vladka, je zapisal kratko,
njen skrbnik, kar bil je zadnje leto,
vzdrževalec čisto strogo vzeto,
ki je vzel na pleča revo Vladko.
Dihala ni že poldrugo leto,
zgolj umetno so jo vzdrževali,
previsoki stroški so postali,
zdelo vse se v kletko je ujeto.
Zdravstveni da nam sistem razpada,
je že drugo desetletje jasno
in za Vladko, njeno smrt počasno
se je vsaka izgubila nada.
Upokojenci so reševali,
kar rešiti sploh se ni več dalo,
je bilo potrebno le še malo,
da še zadnji členi so se vdali.
Se odločil Marjan vzdrževalec
ni za paliativo, saj prepozno
je bilo za Vladko, fant nervozno
je na gumb pritisnil svoj kazalec.
Marjan, ki je bil instant rešitev,
ko že križ čez njo so naredili,
a so za grobarja ga prosili,
slednjič je opravil usmrtitev.
In odklopil staro revo Vladko,
klinično že zdavnaj preminulo,
vso razvpito, skrajno res proslulo,
steklo je vsaj to skrbniku gladko.
- P.S.
Pa čeprav ni Marjan kakšen medik,
končno je opravil dobro delo,
se zadrl fant zatem veselo:
»Kva je babe, spet sem frej in ledik!«
